sodba IV U 167/2010

Jedro

Glede na dejansko stanje, ki je ugotovil upravni organ, je treba upoštevati določbo 68. člena ZJC, ki omejuje rabo prostora v varovalnem pasu državnih cest, in v tej zvezi določbo 56. člena Pravilnika o projektiranju cest, ki v tretjem odstavku 56. člena postavitev konstrukcij in objektov za obveščanje in oglaševanje dopušča ob cesti z minimalnim odmikom 5 m od zunanjega roba vozišča in na oddaljenosti več kot 100 m pred oziroma 50 m za kanaliziranim križiščem.

Izrek

1.Tožba se zavrne.

2.Zahteva tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Prometni inšpektorat Republike Slovenije, prvostopni upravni organ, je z odločbo, številka 0610-31/2010/4 z dne 19. 3. 2010 odločil, da mora A.A. s.p. iz območja kanaliziranega križišča v varovalnem pasu regionalne ceste II. reda št. 430, na odseku 0282 ..., v km 7,610 desno, odstraniti objekt za slikovno obveščanje in oglaševanje (1. točka izreka); ukrep iz 1. točke te odločbe mora zavezanec izvesti v roku 30. dni od vročitve te odločbe (2. točka izreka); zavezanec mora o odpravi nepravilnosti obvestiti prometni inšpektorat Republike Slovenije v roku 3 dni od izvedbe ukrepa iz 1. točke te odločbe (3. točka izreka) in odločil, da v tem postopku niso nastali posebni stroški postopka (4. točka izreka).

Odločitev je prvostopni upravni organ utemeljil z ugotovitvijo, da je reklamna tabla, led prikazovalnik (objekt za oglaševanje), postavljena v varovalnem pasu državne ceste, regionalne ceste II. reda, št. 430. Prav tako je bilo ugotovljeno, da sporni objekt v velikosti 200cm x 300cm, stoji na parc. št. 1356/1 k.o. ... in da je investitor objekta A.A. s.p. Po obvestilu B. d.d. o nezakonitem posegu, je investitor 25. 8. 2009 na upravljavca državne ceste, direkcijo Republike Slovenije za ceste, naslovil vlogo za izdajo soglasja in postavitev objekta za oglaševanje z obrazložitvijo, da je bilo za objekt pridobljeno dovoljenje 23. 6. 2000 in da so bila na objektu izvedena le obnovitvena in posodobitvena dela. Direkcija Republike Slovenije je 7. 9. 2009 investitorja seznanila, da je po sedaj veljavni zakonodaji postavitev objekta za oglaševanje na tej lokaciji ni dopustna, kar je pojasnila z določbo tretjega odstavka 56. člena Pravilnika o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05 in 26/06, v nadaljevanju Pravilnik).

Dne 10. 2. 2010 je bil opravljen inšpekcijski pregled, o katerega ugotovitvah je bil tožnik obveščen pisno in pozvan, da se lahko izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah. A.A. s.p. je v izjavi navedel, da je samo obnovil prejšnjo svetlobno tablo, ki je izpolnjevala pogoje že od leta 2000. V nadaljevanju je prvostopni upravni organ odločitev oprl na določbo prvega odstavka 47. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06-prečiščeno besedilo, 45/08, 42/09 in 109/09, v nadaljevanju ZJC), po kateri je varovalni pas državne ceste območje ob državni cesti, katerega širina pri regionalnih cestah je 15 m širok pas, merjeno od zunanjega roba cestnega cestnega sveta na vsako stran državne ceste. Natančneje je obveščanje in oglaševanje ob državni cesti opredeljeno v določbi 68. člena ZJC, ki v drugem odstavku določa, da je postavljanje tabel, napisov in drugih objektov in naprav za obveščanje in oglaševanje v naselju ob državnih cestah dovoljeno le zunaj območja vzdolž vozišča ceste, določenega za postavitev prometne signalizacije in opreme, le s soglasjem občine. V tretjem odstavku 56. člena Pravilnika o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06, Pravilnik) pa je določeno, da je dopustno konstrukcijo in objekt za obveščanje in oglaševanje postaviti ob cesti z minimalnim odmikom 5 m od zunanjega roba vozišča in na oddaljenosti več kot 100 m pred oziroma 50 m za kanaliziranim križiščem. Pojem kanaliziranega križišča definira 10. točka prvega odstavka 3. člena istega Pravilnika. Ker je sporen objekt postavljen na lokaciji, kjer postavitev po določbi 68. člena ZJC v povezavi z 56. členom Pravilnika ni dopustna, zanj soglasja za poseg v varovalni pas ni mogoče pridobiti.

Tožnik odločitvi prvostopnega upravnega organa oporeka in navaja, da je izdana odločba, zato ker jo je izdal organ, ki ni pristojen za reševanje te zadeve, nezakonita. Cesta ob robu katere je postavljen sporni led prikazovalnik ni uvrščena med državne ceste, ampak gre za občinsko cesto. Prikazovalnik je namreč postavljen na križišču med državno cesto in lokalno cesto in sicer 2 m od varovalnega pasu lokalne ceste, za katerega je bila izdana veljavna odločba Mestne občine Celje, št. 35102-670/00-2/JM z dne 23. 6. 2000. Glede na to je jasno, da led prikazovalnik leži ob lokalni cesti, ki sodi v pristojnost Mestne Občine Celje in ne v pristojnost Direkcije Republike Slovenije za ceste, torej na področju, ki ga nadzira Občinski prometni inšpektorat. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem navaja, da je odločitev prvostopnega upravnega organa pravilna in zakonita. Objekt je postavljen v križišču državne in občinske ceste, torej v varovalnih pasovih obeh cest, kar ne spremeni dejstva, da na tej lokaciji objekt ne bi smel biti postavljen in da za postavitev objekta v varovalnem pasu državne ceste v območju kanaliziranega križišča v nobenem primeru ni mogoče pridobiti soglasja upravljavca te ceste.

K 1. točki izreka:

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov v obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da je odločba prvostopnega upravnega organa pravilna in zakonita in da so za odločitev navedeni utemeljeni razlogi na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006 in 62/2010, ZUS-1).

Sodišče dodatno pojasnjuje, da je ukrep iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe inšpektorica odredila v skladu s pooblastili iz 3. točke prvega odstavka 74. člena ZJC, rok za izvršitev odločbe pa je določen ob uporabi tretjega odstavka 7. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, številka 43/07-prečiščeno besedilo). Gre za ukrep, ki temelji na ugotovitvi, da je objekt za oglaševanje postavljen v varovalnem pasu regionalne ceste II. reda št. 430, na odseku 0282 ..., v km 7,610 desno, na območju kanaliziranega križišča, tik za pločnikom in 8 metrov za semaforiziranim križiščem ... ceste s ... ulico. Ker slednja ugotovitev temelji na listinah upravnega spisa, pridobljenih v postopku inšpekcijskega pregleda, je po presoji sodišča treba upoštevati določbo 68. člena ZJC, ki omejuje rabo prostora v varovalnem pasu državnih cest in v tej zvezi določbo 56. člena Pravilnika, ki v tretjem odstavku 56. člena postavitev konstrukcij in objektov za obveščanje in oglaševanje dopušča ob cesti z minimalnim odmikom 5 m od zunanjega roba vozišča in na oddaljenosti več kot 100 m pred oziroma 50 m za kanaliziranim križiščem.

Na drugačno odločitev ne morejo vplivati tožbene navedbe, da je objekt lociran (tudi) 2 m od varovalnega pasu lokalne ceste. Objekt je dejansko lociran v križišču državne in občinske ceste, kar prej navedenih omejitev in prepovedi ne izključuje. Prav tako na sporno odločitev ne more vplivati tožbena navedba, da je bilo za sporno tablo za oglaševanje leta 2000 pridobljena odločba Mestne občine Celje, št. 35102-670/00-2/JM z dne 23. 6. 2000. Navedena odločba listinam upravnega spisa ni priložena, sodišče pa je po vpogledu v dopis Ministrstva za promet, Direkcije Republike Slovenije za ceste, št. 37167-2057/2009 z dne 7. 9. 2009 ugotovilo, da gre za odločbo o dovolitvi priglašenih del za postavitev panoja v izmeri 2,00 m x 3,00 m, na funkcionalnem zemljišču objekta na parc. št. 1356/1 k.o. ..., torej ta odločba (dovoljenje), zahtevanega soglasja Direkcije za ceste ne more nadomestiti.

Ker je po presoji sodišča prvostopni upravni organ pri svoji odločitvi pravilno uporabil določilo drugega odstavka 47. člena in drugi odstavek odstavek 68. člena ZJC, v povezavi z določbo 56. člena Pravilnika, je odločitev tožene stranke je pravilna, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

K točki 2 izreka:

Tožnik je ob vložitvi tožbe predlagal tudi povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 trpi v primeru če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je v obravnavani zadevi sodišče tožbo tožnika zavrnilo, je skladno s prej citirano določbo moralo zavrniti tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka.

Datum zadnje spremembe:

19.04.2012

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba IV U 148/2017-11
• sodba U 1409/2001
• Sodba I Up 423/2000