sodba IV U 125/2010

Jedro

Obravnavani objekt, upoštevaje 11. člen Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, ni enostavni objekt, investitor niti ni lastnik zemljišča, na katerem je objekt postavljen, poleg tega pa gradnja objekta tudi ni skladna s prostorskim aktom. Zato je pristojni inšpektor utemeljeno izrekel ukrepe, kot izhajajo iz izpodbijane odločbe.

Izrek

1.Tožba se zavrne.

2.Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano prvostopno odločbo, številka 06122-1763/2009-1210 z dne 23. 11. 2009, ki jo je potrdila pritožbena odločba, je inšpekcijski organ odločil, da mora inšpekcijski zavezanec A.A. (tožnik v tem sporu), takoj po vročitvi te odločbe ustaviti gradnjo pritličnega prizidka s pohodno teraso tlorisne velikosti cca 4,20 x 3,40 m, ki ga gradi na zahodni strani obstoječega pastirsko počitniškega objekta na zemljišču s parcelo 914/18 v k.o. ... (točka 1 izreka). Pod točko 2 izreka je odločeno, da mora zavezanec v roku 6 mesecev po vročitvi odločbe odstraniti prizidek s pohodno teraso na zemljišču s parcelno številko 914/18 k.o. ... in na svoje stroške vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje. V nadaljnjih točkah izreka je opozorilo o začetku postopka izvršbe nedenarne obveznosti in prepovedi po določbi 158. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1). V razlogih odločitve je navedeno dejansko stanje zemljišča s parcelno številko 914/18 k.o. ... in ugotovljeno, da na zahodni strani obstoječega pastirsko počitniškega objekta, ki ni vrisan v zemljiški kataster, tožnik gradi zidan prizidek tlorisne velikosti 4,20m x 3,40m brez gradbenega dovoljenja. Zapisniško je ugotovljeno, da je na zemljišču s parcelno številko 914/18 in *157 k.o. ..., zgrajena kot prizidek garaža tlorisne velikosti 4,20m x 3,40m, zaključena na višini 2,40m z armirano betonsko ploščo. Nad njo je v povezavi z obstoječim balkonom osnovnega objekta izdelana pohodna terasa. Na zaslišanju je tožnik pojasnil, da prizidek uporablja kot shrambo za smučarsko opremo in material za postavitev pastirskih ograj, ne pa za garažo, ker je za to prostor premajhen. V nadaljevanju navaja pogodbe, ki se nanašajo na pridobitev pastirske koče na ... v letu 1967, prizidek pa je zgradil leta 2008 kot investitor brez dovoljenja na mestu dotrajane lesene shrambe. Masovni objekt ni vrisan v celoti v zemljiški kataster. Iz vpogleda v Prostorsko informacijski sistem je ugotovljeno, da je na sredini parcele zemljišča s parcelno številko 914/18 k.o. ... vrisano stavbišče s parcelno številko *157 s površino 17m2 last Občine Mozirje. Po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, številka 37/08, dalje Uredba), je shramba uvrščena med nezahtevne objekte, za katere je potrebno pridobiti od Upravne enote Mozirje gradbeno dovoljenje za nezahtevni objekt. Ta objekt ne izpolnjuje pogojev, da bi ga bilo mogoče uvrstiti med enostavne objekte, za katere pridobitev gradbenega dovoljenja ni potrebno.

Tožnik v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da ni mogoče govoriti o nobenem prizidku. Na mestu do sedaj lesene terase, ki se je porušila znotraj gabaritov, je podnivojsko izvedel na mestu lesenega tramovja betonsko ploščo ter na istem mestu, kot je to že aktualno zadnjih 100 let, kolikor je objekt star, uredil priročno skladišče za skladiščenje pastirskih kolov, žice in ostalega orodja, za potrebe upravljanja pastirske dejavnosti v okviru tega objekta, skladno s pogodbo iz leta 1967. Gre za staro pastirsko kočo, ki je bila zgrajena nekje po letu 1900, ki pa je bila ustrezno vzdrževana. Glede na potek časa in trenutne trende v gradbeništvu, se je odločil za sanacijo v smeri odstranitve lesenih brun ter na istem mestu namestil betonske plošče. Sprememba je, da se je izvršila in naredila betonska plošča, ki je dejansko pohodna in ki je trajna. Za nelegalno gradnjo bi šlo le, če bi šlo za prizidek izven dosedanjih obstoječih gabaritov 100 let starega lesenega objekta. Takšne shrambe ni možno uvrstiti med nezahtevne objekte po 11. členu Uredbe, enako je ni mogoče uvrstiti med enostavne objekte po 12. in 13. členu iste Uredbe. Postavlja se predhodno vprašanje, kaj je prizidek. Gre za 100 let stari objekt, za rekonstrukcijo v okviru obstoječih gabaritov, ki so na terenu jasni in tudi v ustreznem geodetskem postopku, da se objekt vriše v teh dimenzijah, kot je bil zadnjih 100 let, v zemljiško knjigo. Ne gre za prizidek temveč za objekt, ki ne spada niti med nezahtevne objekte kot tudi ne enostavne objekte, zato ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. V nadaljevanju nasprotuje obrazložitvi tožene stranke v pritožbeni odločbi, navaja, da je zgolj citirala 3. člen ZGO-1, ki določa obveznost za rekonstrukcijo objekta da se pridobi upravno dovoljenje. Tožena stranka ni pojasnila pritožbenih navedb tožeče stranke. Šlo je zgolj za vzdrževalna adaptacijska dela in po Odloku o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za del Krajinskega parka Golte (ureditveno območje Golte), zato je mogoče objekt skladno s 7. členom Uredbe uvrstiti v točko I 1, kot oznako morfološke enote, katere naziv je … koča. Po 11. členu tega Odloka velja za območje ... koča, kjer leži sporni objekt in je dopustno obstoječe objekte vzdrževati, adaptirati in rekonstruirati. Po 12. členu pa je tam dovoljeno postaviti začasne in pomožne objekte za potrebe turizma in rekreacije, ki ne zahtevajo posebne ureditve. Takšen poseg je izvršil tudi tožnik. Tudi iz Potrdila o namenski rabi z dne 13. 3. 2009 izhaja, da je predmetni objekt lociran v območje I/1 in označen kot pastirski stan. V obnovo je vložil visoka denarna sredstva in bi mu v primeru odstranitve nastala velika materialna škoda, pa tudi sicer je rušitev objektivno nemogoča, ker bi to imelo za posledico zrušenje celotnega objekta. Predlaga, da sodišče odločbi obeh upravnih organov odpravi in odloči, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v 15. dneh pod izvršbo.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

K točki 1 izreka:

Tožba ni utemeljena.

Gradnja novega objekta, rekonstrukcija in odstranitev objekta se lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 3. člena ZGO-1). Investitor lahko začne graditi brez gradbenega dovoljenja le enostavne objekte, ki so izrecno določeni po zakonskem aktu, ki pa se ne smejo postavljati v nasprotju s prostorskim aktom (3.a člena ZGO-1). ZGO-1 torej jasno določa, da se enostavni objekti ne smejo postavljati v nasprotju s prostorskim aktom, gradnja objektov v nasprotju s prostorskimi ureditvenimi pogoji pa ni bila dovoljena tudi po prej veljavnih predpisih (55. člen ZUN). Podzakonski akt, ki ureja gradnjo enostavnih oziroma nezahtevnih objektov je Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, številka 37/2008, 99/2008, dalje Uredba).

V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnik kot edini investitor brez gradbenega dovoljenja zgradil objekt (zapisniško ugotovljeno z Zapisnikom inšpekcijskega organa, številka 06122-1763/2009 z dne 16. 11. 2009 in fotografski posnetki uradne osebe), na zahodni strani obstoječega pastirsko počitniškega objekta, v velikosti cca 4,20m x 3,40m, stoječega na zemljišču s parcelno številko 914/18 k.o. ... Sporno med strankama pa je, za kakšne vrste objekta po Uredbi gre, ker je od tega odvisna dolžnost pridobitve upravnega dovoljenja. Uredba v določbi 11. člena taksativno našteva, kateri so nezahtevni objekti in med njimi ni navedene shrambe – priročnega skladišča, v tlorisnih dimenzijah, kot jih zapisniško ugotavlja inšpekcijski organ obravnavane gradnje. Nadalje 12. člen Uredbe določa, kdaj se šteje, da gre za enostavni objekt, za katerega ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, to je ob izpolnitvi pogojev, da se v Uredbi izrecno določa, da gre za enostavni objekt (11. člen), da ima investitor pravico graditi na zemljišču, na katerem namerava zgraditi objekt, da gradnja objekta ni v nasprotju s prostorskimi akti, in da so upoštevani vsi pogoji in zahteve za gradnjo enostavnega objekta, določene s to Uredbo. Kot je sodišče že navedlo, v 11. členu Uredbe, obravnavani objekt ni naveden kot enostavni objekt, investitor kot izhaja iz upravnih listin, niti ni lastnik zemljišča, na katerem je objekt postavljen, razen tega pa gradnja objekta ni skladna s prostorskim aktom (varstveni režim območja določen z Odlokom o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za del krajinskega parka Golte, Uradno glasilo Zgornje Savinjskih občin, številka 6/00). Sklicevanje tožnika na to, da objekt spada po 7. členu Odloka v področje Morava – Mozirska koča, kjer pa je dopustna adaptacija in rekonstrukcija, in da je dopustna (12. člen Odloka) še postavitev začasnih in pomožnih objektov za potrebe turizma in rekreacije, ki ne zahtevajo posebne ureditve, je neutemeljeno, ker tudi ta odlok lokalne skupnosti vsebinsko ne izključuje dolžnosti investitorjev, da si pred posegom pridobijo upravno dovoljenje, ob upoštevanju naravovarstvenega statusa tega območja in zgoraj navedenih določb zakonskih in uredbenih predpisov.

Neutemeljeni so vsi nadaljnji tožbeni ugovori, ki se nanašajo na stoletno starost že obstoječega objekta, dotrajanost drvarnice ob tem objektu, namesto katere je tožnik postavil nov objekt, ker nimajo nobene pravne podlage v zgoraj navedenih zakonskih in podzakonskih predpisih.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen (prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, številka 105/06, 62/10, dalje ZUS-1).

K točki 2 izreka:

Ker je bila tožba zavrnjena, sodišče ni ugodilo zahtevi za povrnitev stroškov postopka, ker po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, v tem primeru vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Datum zadnje spremembe:

19.04.2012

Podobni dokumenti:

• sodba I U 1020/2009
• Sodba X Ips 147/2007
• sodba I U 1845/2009