sodba IV U 119/2010

Jedro

Glede na to, da tožnik ves postopek zatrjuje, da je bila na sosednjih parcelnih številkah z istimi kmetijskimi pridelki s strani zavarovalnice ugotovljena kar 35,3% škoda (načelo podobnosti - tretji odstavek 8. člena Uredbe o načinu izračuna potrjene škode v kmetijstvu in načinu izračuna višine dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu), in da so bile takšne navedbe podane že v pritožbenem postopku, je utemeljen tožbeni ugovor, da tega dejstva in okoliščin v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja poškodovanih kmetijskih rastlin, upravna organa nista raziskala oziroma obrazložila.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba RS, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, številka 321-11-2834/2005-31 z dne 23. 6. 2007 se odpravi in se zadeva vrne prvostopnemu upravnemu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 350 EUR, povečane za 20% DDV, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija za razvoj podeželja je kot prvostopni upravni organ v ponovljenem postopku z odločbo, številka 321-11-2834/2005-31 z dne 23. 6. 2007 (pravilno 2009) odločila, da se vloga A.A. (tožnika v tem sporu) za dodelitev sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč, zavrne. V obrazložitvi navaja celotni upravni postopek od vložitve vloge dne 23. 12. 2005 dalje, za dodelitev sredstev v Občini Šentjur za odpravo posledic naravnih nesreč toče, ki je bil po sodbi sodišča, številka U 25/2008-8 z dne 21. 4. 2009 ponovljen in vrnjen upravnemu organu v ponoven postopek. V ponovnem postopku je prvostopni upravni organ ugotovil, da je stranka utrpela škodo na kmetijskih rastlinah 601-jabolka (I. kakovost), ki leži v OMD, zato se višina pomoči ne more izračunati, ker bi moral biti odstotek poškodovanosti večji od 20%. Višina potrjene škode in višina pomoči za posamezno vrsto kmetijske rastline je bila izračunana na podlagi podatkov iz vloge ter 5. in 6. člena Uredbe. V skladu s 1. alineo tretjega odstavka 39. člena Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, se stranki ne dodeli sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu, če hektarski donos kmetijske rastline v letu nastanka naravne nesreče ni manjši od normalnega hektarskega donosa za več kot 30%, za območje z omejenimi dejavniki pa za več kot 20%. V primeru kmetijske rastline 601-Jabolka, hektarski donos ni zmanjšan za več kot 20%, zato stranka ni upravičena do sredstev za to rastlino.

Tožena stranka potrjuje odločitev prvostopnega upravnega organa in še navaja Uredbo o načinu izračuna potrjene škode v kmetijstvu in načinu izračuna višine dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu (Uradni list RS, številka 109/2003 in naslednji, Uredba). Ta v 5. členu podrobno določa, na kakšen način se izračuna potrjena višina škode za vsakega posameznega upravičenca do sredstev za odpravo posledic v kmetijstvu, 6. člen pa določa, kako se izračunajo sredstva, ki se odobrijo posameznemu upravičencu. Na podlagi potrjene višine škode za posamezno kmetijsko rastlino je prvostopni organ izračunal višino sredstev za posamezno kmetijsko rastlino in skupno pomoč za posameznega upravičenca. Ker znaša potrjena stopnja poškodovanosti za (pri)tožnika za kmetijsko rastlino Jabolka-(601) (I. kakovost) 20%, pritožnik ni upravičen do izplačila, skladno z določbami Uredbe.

Tožnik v tožbi uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je bila prvostopna odločba napačno datirana z datumom 23. 6. 2007, namesto pravilno 23. 6. 2009, ki je bila vročena tožeči stranki dne 26. 6. 2009. Navaja, da bi morala tožena stranka upoštevati dejansko škodo, ki jo je utrpela tožeča stranka, in ki znaša 35,3% poškodovanosti jabolk in ne 20%, ki predstavljajo neresnično, torej izmišljeno škodo. Tožena stranka sama ugotavlja, da je zavarovalnica priznala 35,3% poškodovanosti jabolk tistim proizvajalcem, ki so imeli zavarovana jabolka pri zavarovalnici v bližini tožeče stranke. Tožeča stranka je upravičena do 3.181,77 EUR sredstev, ki jih mora izplačati tožena stranka iz naslova odprave posledic predmetne škode. Izračun škode je glede na Uredbo oziroma metodologijo – na površino tožeče stranke 36000 kg (ker je na ha 40000 kg), 36000 kg x 0,25 EUR (tržna cena 1 kilogram jabolk) ter 9.013,52 EUR oziroma 2.160.000 SIT, od tega pa le 35,3% je 3.181,77 EUR oziroma 762.479 SIT. Predlaga, da sodišče obe odločbi upravnih organov odpravi in odloči, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila, vse v 15. dneh pod izvršbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je Občina Šentjur posredovala na podlagi poziva upravi za zaščito in reševanje končno oceno v višini 20% stopnje poškodovanosti. Oceno je potrdila Vlada. Po 58. členu Uredbe državna komisija preveri oceno in njeno realnost ter ugotovi, ali so bile upoštevane podatkovne osnove, merila, kriteriji in cenovne osnove določene z Uredbo. Ker je potrjena stopnja poškodovanosti za kmetijsko rastlino Jabolka (I. kakovost) 20%, tožeča stranka ni upravičena do izplačila.

K točki 1 izreka:

Tožba je utemeljena.

V ponovljenem postopku na podlagi sodbe Upravnega sodišča RS, Oddelek v Celju, številka U 25/2008 z dne 21. 4. 2009, je prvostopni upravni organ izdal izpodbijano odločbo v tem postopku, številka 321-11-2834/2005-31 z dne 23. 6. 2007, glede katere tožeča stranka pravilno ugotavlja, da ni pravilen datum njene izdaje 23. 6. 2007, temveč 23. 6. 2009.

Po presoji sodišča prvostopni upravni organ, katerega odločitev je potrdila pritožbena odločba, ni sledil napotilom v zgoraj navedeni sodbi sodišča, v kateri je v obrazložitvi odločitve določno navedeno, da bi morala že izpodbijana odločba pri prvem odločanju (odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, številka 321-11-002834-2005-005 z dne 28. 4. 2006) vsebovati tudi razloge (dokaze), zaradi katerih je bila ugotovljena nižja stopnja poškodovanosti kmetijske rastline Jabolka-601 (I. kategorije), in na katere naj bi se opiralo dejansko stanje v postopku ocenitve škode. Sodišče je zahtevo po obrazložitvi že prve odločbe utemeljilo tudi z določbo 45. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, številka 64/94 in naslednji), ki sicer določa vsebino odločbe o dodelitvi sredstev, vendar pa se mora ta določba uporabljati tudi v primeru, ki je obravnavan v tem upravnem sporu. Zgolj utemeljitev prvostopnega organa, da je potrjena višina škode in višina pomoči za posamezno vrsto kmetijske rastline izračunana na podlagi podatkov iz vloge ter 5. in 6. člena Uredbo o načinu izračuna potrjene škode v kmetijstvu in načinu izračuna višine dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu (dalje Uredba), in da se v skladu s 1. alineo tretjega odstavka 39. člena zgoraj navedenega zakona, tožniku ne dodeli sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu, če hektarski donos kmetijske rastline v letu nastanka naravne nesreče ni manjši od normalnega hektarskega donosa za več kot 30%, območje z omejenimi dejavniki za več kot 20%, kar je bilo v primeru obravnavane kmetijske rastline tudi ugotovljeno, dejansko pa ne zadostuje za preizkus pravilnosti odločitve obeh upravnih organov. Po presoji sodišča se dejansko stanje poškodovanosti kmetijskih rastlin, katere ugotavljanje je določno navedeno v določbah 5. in 6. člena Uredbe, v izpodbijanih odločbah sploh ne navaja, zato sodišče ne more preizkusiti pravilnosti uporabe teh določb. Takšno postopanje pa določa tudi 8. člen Uredbe, ki v prvem odstavku določa, da se končna ocena škode opravi na podlagi cenitev ter z uporabo izhodišč, metod, osnov, meril in kriterijev določenih s to Uredbo. V končni oceni škode morata biti ločeno izkazana primarna in sekundarna škoda (drugi odstavek), v tretjem odstavku pa določa, da se v primerih, kjer osnove, merila in kriteriji niso določeni s to Uredbo, upošteva načelo podobnosti po namenu in vsebini ter primerljivosti in ekonomičnosti glede na prostor, vrsto nesreče in čas. Glede na to, da tožnik, kot to izhaja iz listin v upravnih spisih, ves postopek zatrjuje, da je bila na sosednjih parcelnih številkah z istimi kmetijskimi pridelki ugotovljena s strani zavarovalnice kar 35,3% škoda (načelo podobnosti, tretji odstavek 8. člena Uredbe), in so bile takšne navedbe navajane že v pritožbenem postopku, je utemeljen tožbeni ugovor tožnika, da tega dejstva in okoliščin v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja poškodovanih kmetijskih rastlin, upravna organa nista izvedla oziroma obrazložila. To pomeni, da bi morala izpodbijana odločba, ob upoštevanju vseh navedenih uredbenih določb tudi obrazložiti, po katerem uredbenem določilu 8. člena je naredila končno oceno škode in na kakšen način je ta določena, ker bo sodišče lahko le z razlogovano odločitvijo preizkusilo pravilnost odločitve.

Sodišče je tožbi ugodilo zaradi neupoštevanja pravil postopka in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, številka 105/06, 62/10, dalje ZUS-1) ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

K točki 2 izreka:

Tožnik je ob vložitvi tožbe zahteval tudi povrnitev stroškov postopka. Sodišče o njegovi zahtevi odloča na podlagi določbe tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi ali ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje. Prisojeni znesek plača tožena stranka. Upoštevaje določbo 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, številka 24/2007- Pravilnik) sodišče ugotavlja, da je tožnika v upravnem sporu zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji, zato je skladno z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika tožniku priznalo stroške v višini 350 € z 20% DDV.

Datum zadnje spremembe:

19.04.2012

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 2184/2017-8
• UPRS sodba IV U 127/2013
• UPRS Sodba I U 2115/2017-10