sodba IV U 196/2011

Jedro

Tožena stranka je zgolj presojala procesno predpostavko zakonske dopustnosti vložitve pravnega sredstva (pritožbe) zoper sodbo o prekršku. Med strankama je namreč nesporno, da tožniku s plačilnim nalogom, katerega pravilnost je potrdila sodba o prekršku, ni bila izrečena višja globa (417,29 EUR) od najnižje predpisane globe za prekršek (417,30 EUR), zato zakonska določba drugega odstavka 66. člena ZP-1 ne dovoljuje vložitve pravnega sredstva.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo, številka Bpp 1455/2011 z dne 3. 8. 2011 je odločeno, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč (dalje bpp) prosilca A.A. (tožnika v tem sporu), zavrne kot neutemeljena. Tožena stranka razlaga določbe 11. do 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (dalje ZBPP), ki določajo kumulativno dva pogoja in sicer finančno materialni pogoj oziroma subjektivni kriterij in kriterij po določbi 24. člena ZBPP, ki določa objektivni pogoj za odobritev bpp, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Tožnik želi vložiti pravno sredstvo proti sodbi o prekršku Okrajnega sodišča v Velenju, številka ZSV 236/2010 z dne 17. 6. 2011, iz katere izhaja, da je bil tožnik kot storilec s plačilnim nalogom Policijske postaje Mozirje spoznan za odgovornega za prekršek po drugem odstavku 7. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (dalje ZJRM) in mu je bila izrečena globa 417,29 EUR. Za storjeni prekršek po določbah drugega odstavka 7. člena ZJRM je predpisana globa od 417,30 EUR do 834,60 EUR. Ker pa tožniku ni bila izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek, pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje ni dovoljena. Določilo drugega odstavka 66. člena Zakona o prekrških med drugim namreč določa, da je pravno sredstvo proti odločbi dopustno le, če je bila izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek.

Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialno prava. Navaja, kako se je dogodek izvršil (na dan mrtvih), kako so ravnali policisti in zahtevali od njega osebni dokument. Navaja nepopolne podatke o poteku pogovora, da v pogovoru s policisti ni imel privzdignjenega glasu in tudi ni izrekel določenih besed. V nadaljevanju še opisuje svoje trenutno socialno stanje, ker je brezposeln in ne more kriti privatnega odvetnika. Kot dokazilo prilaga prijavo na Zavodu za zaposlovanje.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabila pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, številka 105/06, 62/10, dalje ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja;

Brez pravne podlage so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na ponovno razlago dejanskega stanja, glede katerega je bil tožniku izdan plačilni nalog, kot tudi navedbe v zvezi s slabim socialnim in premoženjskim stanjem tožnika, glede na to, da je tožena stranka zgolj presojala procesno predpostavko zakonske dopustnosti vložitve pravnega sredstva (pritožbe) proti Sodbi o prekršku Okrajnega sodišča v Velenju, številka ZSV 236/2010 z dne 17. 6. 2011. Med strankama postopka je namreč nesporno, da tožniku ni bila s plačilnim nalogom, katerega pravilnost je potrdila sodba o prekršku, izrečena višja globa (417,29 EUR) od najnižje predpisane globe za prekršek (417,30 EUR), zato zakonska določba drugega odstavka 66. člena Zakona o prekrških, ne dovoljuje vložitve pravnega sredstva.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen.

Datum zadnje spremembe:

19.04.2012

Podobni dokumenti:

• sodba I U 83/2011
• sodba IV U 112/2011
• sodba I U 1678/2010