sodba IV U 73/2011

Jedro

Uporaba instituta predloga za dopustitev revizije je zelo omejena, kar pomeni, da bi tožena stranka morala obrazložiti, zakaj je presodila, da je v zadevi prosilka (utemeljeno) upravičena do dodelitve BPP, torej bi morala (obrazloženo) utemeljiti ali so v zadevi izpolnjeni v določbi 367. in 367.a člena ZPP navedeni pogoji za dopustitev revizije. Tega pa tožena stranka ni storila, kar pomeni, da je tožena stranka nepravilno uporabila določbe ZUP, ki se nanašajo na obrazložitev odločbe.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba RS Delovnega sodišča v Celju, Organa za BPP, številka Bpp 51/2011 z dne 28. 3. 2011, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je prosilki odobrila izredno brezplačno pravno pomoč za vložitev predloga za dopustitev revizije v zadevi Pd 244/2005 Delovnega sodišča v Celju, oziroma zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 1280/2010 z dne 20. 1. 2011 (1. točka izreka) in za izvajanje brezplačne pravne pomoči določila Odvetniško pisarno A.A. d.o.o (2. točka izreka). Ugotovljeno je bilo, da prosilka na podlagi odločbe Centra za socialno delo Velenje, št. 122-7054/2010 z dne 19. 10. 2010, za čas od 1. 11. 2010 do 30. 4. 2011, prejema denarno socialno pomoč v višini 298,38 EUR, zase in za sina B.B. Navedeno pomeni, da v obravnavanem postopku, upoštevaje določbo drugega odstavka 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/01, 50/04 in 23/08, v nadaljevanju ZBPP), ni bilo treba ugotavljati prosilkinega finančnega položaja. V nadaljevanju je sodišče presojalo izgled uspeha po določbi 24. člena ZBPP in ugotovilo, da zadeva ni očitno nerazumna. Iz poprave vloge Odvetniške pisarne A.A. z dne 25. 3. 2010 je namreč razvidno, da namerava prosilka zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča, v zvezi s sklepom Delovnega sodišča v Celju, vložiti v postopku po predlogu za obnovo postopka, predlog za dopustitev revizije, v katerem bo uveljavljala bistveno kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 do 107/2010, v nadaljevanju ZPP) ter 22. in 23. člena Ustave RS. Kršitve so nastale v postopku po pritožbi, torej je s temi kršitvami obremenjen sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Pdp 1280/2010 z dne 20. 1. 2011. Navedeni sklep ni obrazložen, oziroma se v obrazložitvi svojih razlogov v celoti sklicuje na prvostopno odločbo, sodišče pa se ni opredelilo glede navedb v pritožbi, da je trditvena podlaga v sporu v 1. točki tožbe z dne 28. 2. 2004 in da je bila upoštevana v obeh prvostopnih sodbah takratnega pravnomočno zaključnega postopka. Prosilka je v pritožbi tudi navajala, da je zaprosila za brezplačno pravno pomoč(v nadaljevanju BPP), vendar je ni dobila, pa Višje sodišče o tej trditvi ni podalo stališča. V predlogu za dopustitev revizije bo prosilka dokazovala, da je zasebno izvedensko mnenje izvedenca, ki ga je sama angažirala in ki je poznavalec njenega stanja, samostojen dokaz oziroma predstavlja zasebno listino, ki je iz zatrjevanih razlogov finančne nesposobnosti, ni uspela pridobiti že pred koncem postopka na prvi stopnji. Katero mnenje ima večjo težo je pravno vprašanje, do katerega sodna praksa še ni zavzela stališča in bi tako stališče preseglo konkretni primer.

Tožeča stranka vlaga tožbo iz razlogov 1., 2. in 3. točke 27. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št.105/2006 in 62/2010, v nadaljevanju ZUS-1). Navaja, da premoženjsko stanje prosilke ni sporno, sporno pa je izpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP. Obrazložitev tožene stranke sicer ni čisto razumljiva, vendar iz nje ne izhaja izpolnitev vsaj minimalnih zakonskih pogojev, ki jih ZPP zahteva za dopustitev revizije in bi bilo na njihovi podlagi mogoče sklepati, da so izpolnjeni pogoji 24. člena ZBPP. Določba 367. člena ZBPP namreč določa osnovne pogoje za vložitev revizije, ki jih mora poleg pogojev iz 367.b člena ZPP izpolnjevati vložen predloga za dopustitev revizije, prosilka pa je podala zgolj pavšalne navedbe, ki sicer kažejo na to, da naj bi šlo za pravno vprašanje, o katerem še ni sodne prakse ter kršitev postopka, vendar brez utemeljitve v smislu citiranih določb ZPP. Glede na navedene razloge tožena stranka ni utemeljila odločitve v smislu verjetnega izgleda za uspeha in razumnosti pričetka postopka, zato tožeča stranka sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

Odgovor na tožbo je sodišču posredovala tudi stranka z interesom. Ne strinja se s stališčem, da bi morala prosilka v prošnji za dodelitev BPP navesti celotno vsebino predloga za dopustitev revizije. Prosilci so praviloma prava neuke stranke, torej določbe 24. člena ZBPP ni mogoče tolmačiti na način, kot ga zahteva tožeča stranka. Res je, da je v konkretnem primeru dopolnitev prošnje za BPP napisal prosilkin pooblaščenec, vendar je to izjema in ne pravilo. Pojasnjuje, da je postopek dodelitve BPP urejen tako, da organ pomaga prosilcu na način, da sam vpogleda v predmetno zadevo, v kolikor je ta že v teku in seveda v tem primeru presodi utemeljenost prošnje v smislu 24. člena ZBPP. V konkretnem primeru tožeča stranka najbrž ni vpogledala v spis Pd 244/2005 pri Delovnem sodišču v Celju, saj bi v nasprotnem primeru lahko odločbo tožene stranke in predvsem tudi prošnjo stranke z interesom za BPP presojala pravilneje. Tudi ni jasno, ali je tožeča stranka sploh vpogledala v spis Bpp 51/2011 Delovnega sodišče v Celju oziroma v predmetno prošnjo stranke z interesom za BPP ter dopolnitev te prošnje. Tožba v tem smislu ni dovolj konkretna, da bi bilo to moč ugotoviti. Pretežni del tožbe je citat določb ZPP o pogojih za dopustitev revizije, čeprav je izpodbijana odločba izdana na podlagi ZBPP. Stranka z interesom v sami vlogi za BPP morda res ni podala vseh navedb na konkreten način, kot je bilo to potrebno za sam predlog za dopustitev revizije, Organ za BPP pa je dovolj usposobljen, da je iz navedb prosilke, da je bila zaradi ne obrazložene odločbe pritožbenega sodišča storjena bistvena kršitev pravil postopka in celo kršitev ustavnih določil, hitro ugotovil, da je to lahko utemeljen revizijski razlog. Prav tako je Organ za BPP ocenil, da je nakazano pravno vprašanje lahko pravno vprašanje, ki je pomembno za pravno prakso in bi bila lahko v zvezi z njim dopuščena revizija, vsekakor pa Organ za BPP ne more prejudicirati odločitve o predlogu za dopustitev revizije že v postopku odločanja o prošnji za BPP. Jasno je tudi, da je naloga izvajalca BPP kot strokovnjaka, da predlog za dopustitev revizije pripravi na način, da bo zadostil pogojem po ZPP, če tega ni storil že v sami prošnji za BPP. V utemeljitev svojih navedb, stranka z interesom prilaga temu odgovoru tudi predlog za dopustitev revizije, ki je glede na potek roka že vložen in vsa dokazila, ki so bila predlogu predložena. Predlaga, da naslovno sodišče tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je med strankama sporno, ali prosilka izpolnjuje t. i. objektivni pogoj za dodelitev BPP. Le ta predstavlja določeno verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet BPP, imelo končni uspeh. Po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP (objektivni pogoj), se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva, oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po določbi drugega odstavka tega člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Navedeni kriteriji za odločanje ali prosilec izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP organu za brezplačno pravno pomoč omogočajo objektivno in strokovno presojo zadeve, ta presoja pa mora izhajati iz odločbe izdane v postopku dodelitve BPP. Gre za odločbo, ki mora upoštevaje določbo drugega odstavka 34. člena ZBPP, izpolnjevati v Zakonu o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04, 119/05 in 105/06, v nadaljevanju ZUP) določena postopkovna pravila, tudi pravila iz določb 210. do 223. člena ZUP. Tako določba 214. člena ZUP določa minimalni obseg obrazložitve odločbe, ki mora utemeljiti izrek odločbe ter obrazložiti kateri razlogi so vlivali na odločitev. Obrazložitev mora obsegati tako dejanski del, ki zajema povzetek strankinega zahtevka in razložitev dejanskega stanja ugotovljenega v obravnavnem primeru, ter pravni del, ki pojasni kateri predpisi so bili uporabljeni pri odločitvi. V obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da obrazložitev izpodbijane odločbe v ZUP zahtevanih pogojev ne izpolnjuje. Tako iz nje ne izhaja, v katerem postopku prosilka želi zaprositi za BPP, pri čemur sodišče zgolj navedbe opravilnih številk zadev na katere se sklicuje tožena stranka, ne smatra kot zadostne obrazložitve, toliko bolj ker je na podlagi listin priloženih spisu mogoče sklepati, da želi prosilka izredno pravno sredstvo vložiti zoper odločitev o predlogu za obnovo postopka. Odločitev o pomanjkljivi obrazložitvi pa je sodišče zavzelo tudi zato, ker je uporaba instituta predloga za dopustitev revizije formalno zelo omejena, kar pomeni, da bi tožena stranka morala obrazložiti, zakaj je presodila, da je v zadevi prosilka (utemeljeno) upravičena do dodelitve BPP, torej bi morala (obrazloženo) utemeljiti ali so v zadevi izpolnjeni v določbi 367. in 367.a člena ZPP navedeni pogoji za dopustitev revizije. Tega tožena stranka ni storila, kar pomeni, da je tožena stranka nepravilno uporabila določbe ZUP, ki se nanašajo na obrazložitev odločbe (214. člen ZUP), v povezavi z določbo 24. člena ZBPP, zato je moralo sodišče tožbi na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 64. člena, v zvezi z določbo prve točke prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št.105/2006 in 62/2010, v nadaljevanju ZUS-1) odpraviti in zadevo vrniti toženi stranki v ponoven postopek, v katerem bo morala tožena stranka izpolnjevanje objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP, po navedbi podatkov v kateri zadevi želi prosilka predlagati dopustitve revizije, presoditi izpolnjevanje tega pogoja še s presojo formalnih pogojev za dopustitev revizije, svojo odločitev pa skladno s standardi ZUP tudi obrazložiti.

Datum zadnje spremembe:

07.02.2012

Podobni dokumenti:

• sodba I U 646/2011
• sodba I U 83/2011
• sodba IV U 94/2012