sodba IV U 71/2011

Jedro

Komisionar je zavrnil zahtevek za odpravo napake, zato je prosilka upravičena do vložitve tožbe iz naslova jamčevanja za stvarne napake. Družba C. d.o.o. kot komisionar ima namreč nasproti prosilki kot kupki vse obveznosti iz prodajne pogodbe in je prosilki, v primeru da bo to ugotovljeno v pravdnem postopku, tudi odgovorna za stvarne napake na prodani stvari.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, opr. št. Bpp 162/2011 z dne 25. 2. 2011, ugodila prošnji A.A. in ji odobrila izredno brezplačno pravno pomoč v zvezi z uveljavljanjem zahtevka iz naslova stvarnih napak, v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji in oprostitve plačila stroškov pravdnega postopka, razen plačila sodne takse, od 19. 1. 2011 dalje in za izvajanje brezplačne pravne pomoči določila odvetnico B.B.. Odobritev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) je utemeljila z ugotovitvijo, da prosilka živi v gospodinjstvu z možem in tremi otroki in da je družina na podlagi odločbe CSD Celje z dne 5. 1. 2011 upravičena do denarne socialne pomoči za čas od 1. 1. 2011 do 31. 1. 2011, v mesečnem znesku 401,19 EUR. V skladu z določili drugega odstavka 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/2004 in 23/08, v nadaljevanju ZBPP) se finančni položaj ne ugotavlja, če prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejema socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene dajatve (izredna brezplačna pravna pomoč). V nadaljevanju je tožena stranka ugotavljala, ali je v zadevi izpolnjen tako imenovani objektivni pogoj za dodelitev BPP in ugotovila, da je prosilka 6. 1. 2011 na družbo C. d.o.o. naslovila zahtevek za odpravo napake na kupljenem osebnem avtomobilu ..., letnik 2003, ki ga je kupila po pogodbi o komisijski prodaji z dne 4. 11. 2011. Prodajalec po pozivu ni odpravil napak, zato je morala vozilo trikrat peljati na servis (dvakrat na pregled, enkrat na nujno popravilo v Avstriji). Prodajalec je vedno zavračal odpravo napak, zato je prosilka primorana vložiti tožbo. Pravna podlaga za uveljavljanje stvarnih napak je v določbi 468. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ki daje kupcu, ki je pravočasno in pravilno obvestil prodajalca o napakah na stvari, pravico zahtevati od prodajalca, da napako odpravi ali mu izroči drugo stvar brez napake, zahteva znižanje kupnine ali odstopi od pogodbe. V vsakem primeru ima kupec pravico zahtevati tudi povračilo škode. V konkretnem primeru je glede na navedbe prosilke možno zaključiti, da je avtomobil imel napake že takrat, ko je prosilka vozilo kupila. Po nekajdnevni uporabi je ugotovila, da vozilo nima lastnosti, ki so potrebne za njegovo običajno uporabo, napake pa so bile takšne vrste, da jih ob sklenitvi prodajne pogodbe in prevzemu vozila ni mogla ugotoviti z običajnim pregledom. Prodajalca je o napaki pravočasno in pravilno obvestila ter ga pozvala, da napake odpravi, tako da zamenja motor vozila z novim, sicer odstopa od pogodbe, pri čemer pa v vsakem primeru zahteva povrnitev nastale škode. Po oceni tožene stranke zadeva ni očitno nerazumna, ima verjetni izgled za uspeh, zadeva pa je pomembna tudi za osebni in socialno ekonomski položaj prosilke, saj se z družino preživlja z denarno socialno pomočjo, zato si ne more privoščiti, da zoper prodajalca ne bi ukrepala.

Tožeča stranka, Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, Oddelek v Celju, v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka. Navaja, da premoženjsko stanje prosilke ni sporno, sporno pa je, ali prosilka izpolnjuje pogoje iz 24. člena ZBPP. Iz obrazložitve naj bi izhajajo, da je prosilka 6. 1. 2011 naslovila na družbo C. d.o.o. zahtevek za odpravo napak na kupljenem vozilu, ki ga je kupila po komisijski pogodbi 4. 11. 2010. Prav tako je razvidno, da prodajalec zavrača odpravo napak, zato je primorana vložiti tožbo. Tožeča stranka je pribavila spis BPP, v katerem se nahaja tudi komisijska pogodba, številka 22/2010-P, iz katere je razvidno, da je družba C. d.o.o. opravila prodajo vozila za prejšnjega voznika D.D.. V skladu s 3. členom pogodbe ter 788. členom OZ opravlja komisionar, torej C. d.o.o. prodajo vozila v svojem imenu in za račun komitenta (D.D.), za plačilo provizije. Določba 468. člena OZ, na katerega se sklicuje tožena stranka se nanaša na prodajno pogodbo. Na osnovi komisijske pogodbe je komisionar opravil posredniški posel za prodajo vozila v lasti komitenta, torej je komitent tista oseba, ki kupcu, v tem primeru prosilki, odgovarja za morebitne stvarne napake. Tako C. d.o.o. ne more biti pasivno legitimirana oseba, zato zadeva nima nobenega izgleda za uspeh oziroma jo je nerazumno sprožati. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je med strankama sporno, ali prosilka izpolnjuje t. i. objektivni pogoj za dodelitev BPP, ki predstavlja določeno verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči imelo končni uspeh. Po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP (objektivni pogoj), se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva, oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po določbi drugega odstavka tega člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Navedeni kriteriji za odločanje ali prosilec izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP organu za brezplačno pravno pomoč omogočajo objektivno in strokovno presojo zadeve, ki jo je v obravnavani zadevi, upoštevaje podatke, ki jih je v prošnji za dodelitev BPP navedla prosilka in na podlagi listin priloženih prošnji, tožena stranka izvedla in svojo presojo tudi ustrezno utemeljila.

Sodišče se, upoštevaje določbo 71.člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št.105/2006 in 62/2010, v nadaljevanju ZUS-1), na te razloge v izogib ponavljanju v celoti sklicuje. Zgolj v pojasnilo zadeve ugotavlja, da se v upravnem spisu nahaja pogodba o komisijski prodaji, 22/2010-P z dne 4.11.2010, iz katere je razvidno, da sta jo sklenila komisionar C. d.o.o. in komitent D.D. in na podlagi katere je prosilka kupila osebni avtomobil. Prav tako je iz predloženih listin razvidno, da je prosilka 6. 1. 2011 na komisionarja naslovila zahtevek za odpravo napak na kupljenem avtomobilu. Ker je iz podatkov predloženega spisa razvidno tudi, da je komisionar zavrnil zahtevek za odpravo napake, tudi sodišče meni, da je v zadevi prosilka upravičena do vložitve tožbe iz naslova jamčevanja za stvarne napake. Sodišče prav tako meni, da je v primeru vložitev take tožbe pasivno legitimirana družba C. d.o.o.. Ta družba je namreč v razmerju do prosilke kot kupke nastopala kot prodajalec (C. d.o.o. je kot komisionar nastopal v svojem imenu in na račun komitenta) in je prosilka v pravno razmerje stopila le s komisionarjem in ne komitentom. Iz tega razloga ima C. d.o.o. kot komisionar nasproti prosilki kot kupki vse obveznosti iz prodajne pogodbe in je prosilki, v primeru da bo to ugotovljeno v pravdnem postopku, tudi odgovoren za stvarne napake na prodani stvari.

Ker je torej sodišče presodilo, da je tožena stranka presojo pogojev za dodelitev BPP izvedla v pravilno izvedenem postopku pred izdajo odločbe, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1, zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

07.02.2012

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 1582/2014
• UPRS Sodba I U 1698/2017-9
• UPRS Sodba III U 221/2019-6