sodba IV U 234/2010

Jedro

Izračun višine dodeljenih sredstev je v obrazložitvi izpodbijane odločbe prikazan v obliki tabele, iz katere izhajajo podatki o tržni vrednosti rastline; zmanjšani tržni vrednosti rastline, podatki o višini zavarovanja in podatek o višini škode OMD. Iz sporne tabele pa ni razviden način izračuna odobrene pomoči, niti ta izračun ni obrazložen, kot to zahteva določba 3. alinee drugega odstavka 45. člena ZOPNN.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odloča Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, številka 33012-3389/2006/2 z dne 10. 1. 2008 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 450 EUR, povečane za 20% DDV, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, številka 33012-3389/2006/2 z dne 10. 1. 2008, odločila, da se pritožbi ugodi (1. točka izreka), odpravila odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, številka 321-11-002833-2005/21 z dne 4. 6. 2007 ( 2. točka izreka) ter v 3. točki izreka odločila, da je A.A. upravičen do pomoči za odpravo posledic škode v kmetijstvu po naravnih nesrečah, na površini 6,65 hektara, v višini 3.054,35 EUR. V 4. točki izreka je odločila, da se upravičencu izplača 3.054,35 EUR ter v 5. točki izreka, da stroški postopka niso bili priglašeni.

Odločitev je tožena stranka utemeljila z določbami Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 114/05, ZOPNN-UPB1), 52. člena Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode (Uradni list RS, št. 67/2003 in 79/2004, v nadaljevanju Uredba o metodologiji) ter skladno z Uredbo o načinu izračuna potrjene škode v kmetijstvu in načinu višine dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 109/03, 77/04 in 97/04, v nadaljevanju Uredba). Pojasnila je, da je pri izračunu treba upoštevati tudi Program o odpravi posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč v letu 2005, ki je bil sprejet na 60. redni seji Vlade Republike Slovenije 9. 2. 2006 in dopolnjen na 70. redni seji dne 20. 4. 2006 ter celotno končno višino škode, ki jo je verificirala državna komisija za oceno škode ter Vlada Republike Slovenije sprejela na 52. seji 7. 12. 2005. V zadevi gre za zahtevek za kmetijsko rastlino 601 – jabolka (prva kakovost), na skupni površini 6,65 hektara. Končna ocena škode za omenjeno kmetijsko rastlino znaša 25%, kar pomeni, da vlagateljev zahtevek izpolnjuje pogoj iz tretjega odstavka 37. člena zakona, ki določa, da mora biti hektarski donos kmetijske rastline v letu nastanka naravne nesreče manjši od normalnega hektarskega donosa za več kot 20%, če gre za območje z omejenimi možnostmi za kmetijsko proizvodnjo. Višina potrjene škode in višina pomoči za posamezno vrsto kmetijske rastline je bila izračunana na podlagi podatkov iz vloge ter 5. in 6. člena Uredbe, tako da so bili pri izračunu upoštevani podatki in izračuni navedeni v obliki tabele. Tožnik je tako upravičen do pomoči za kmetijsko rastlino jabolko šifra 601, na skupni površini 6,65 ha, v višini 731.944,44 SIT, kar znaša 3.054,35 EUR.

Tožnik v vloženi tožbi izpodbija odločitev tožene stranke v delu, kolikor mu ni bila priznana višja pomoč od odobrene. Navaja, da je pri izračunu pomoči prišlo do pomote, saj skladno z Uredbo izračunana škoda po obrazcu (V = P * D *C *S) znaša 5.527.812,50 SIT in ne 4,969.503,44 SIT, kot izhaja iz obrazložitve odločbe. Prav tako iz odločbe ni razvidno kako je bil, in na kakšni podlagi odštet znesek zavarovalnine 1.037.264,00 SIT, kar pomeni, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Tožniku je znano, da sta soseda sadjarja B.B. in C.C. v zvezi z isto škodo prejela pomoč brez odbitka zavarovalnine in v bistveno višjem odstotku od ugotovljene višine škode, torej bi morala biti tožniku priznana pomoč v višjem znesku od odobrene. Glede točnega zneska razlike se tožeča stranka ne more izjasniti, saj tožena stranka v odločbi ni pojasnila celotnega izračuna. Predlaga tudi plačilo zakonski zamudnih obresti, saj je pri izračunu prišlo do napake, ki je ni zakrivil sam in posledično do zamude pri odobritvi pomoči. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem navaja, da prereka tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K 1. točki izreka:

Tožba je utemeljena.

Upravno sodišče RS, Oddelek v Celju je s sodbo opr. št. U 37/2008-6 z dne 9. 6. 2009 odločilo, da se tožba zavrne (1. točka izreka), in da se zahteva tožnika za povrnitev stroškov zavrne (2. točka izreka). Odločitev je sodišče pojasnilo z ugotovitvijo, da je izračun podatkov uporabljen v višini dodeljenih sredstev v obrazložitvi izpodbijane odločbe prikazan v obliki tabele, iz katere sicer izhajajo podatki o tržni vrednosti rastline, zmanjšani tržni vrednosti rastline in podatek o višini škode OMD, ne glede na navedene podatke pa sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni sledila določbi 45. člena ZOPNN in ni obrazložila izračuna višine dodeljenih sredstev državnega proračuna. Kljub vsemu sodišče izpodbijane odločbe ni odpravilo, saj je skladno z določbo 40. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006 in 62/2010, ZUS-1) presojo izvedlo v mejah tožbenega predloga. Ker iz tožbe izhaja, da tožnik izpodbija odločbo v delu, kolikor mu ni bila odobrena višja pomoč za odpravo posledic škode v kmetijstvu za letu 2005 in v tem delu predlaga njeno odpravo, je s takšnim jasno oblikovanim tožbenim predlogom tožnik sodišču omejil obseg preizkusa upravnega akta na del, o katerem v upravnem postopku ni bilo odločeno.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sklepom X Ips 366/2009 z dne 13. 10. 2010 reviziji ugodilo, prej navedeno sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Celju razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Po presoji Vrhovnega sodišča je neobrazloženost izračuna dodeljenih sredstev v izpodbijani sodbi takšne narave, da onemogoča ustrezen preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijane sodbe, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 93. člena ZUS-1 in sicer iz tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Po presoji Vrhovnega sodišča je samo z obrazložitvijo izračuna dodeljenih sredstev državnega proračuna, ki obsega tudi pojasnilo v kakšen obsegu in po katerih kriterijih je bila ugotovljena višina škode in višina pomoči za posamezno kmetijsko kulturo, stranki omogočeno učinkovito pravno varstvo.

Sodišče prve stopnje, ki je vezano na stališče Vrhovnega sodišča RS, v postopku ponovnega odločanja, na podlagi opravljene glavne obravnave dne 20. 4. 2011, ugotavlja, da odločitev tožene stranke temelji na ZOPNN, ki v določbi 5. člena z naslovom „Načela zakona“ določa, da je pri odločanju o višini sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu treba zagotoviti, da vsota sredstev dodeljenih po tem zakonu, in sredstev, dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega zneska, ter sredstev, dodeljenih iz državnega in občinskih proračunov kot neposredno izplačilo v kmetijstvu za odpravo posledic naravnih nesreč, v skladu s predpisi, ki urejajo posredna in neposredna izplačila v kmetijstvu, ni večja od tržne vrednosti izpada kmetijskega pridelka (deveti odstavek). Prav tako isti zakon v določbi 40. člena določa, da je pri določitvi višine sredstev, ki se jih upravičencu dodeli za škodo v kmetijstvu, treba zagotoviti, da za posamezno kmetijsko rastlino v letu nastanka škode v kmetijstvu vsota tržne vrednosti zmanjšane kmetijske proizvodnje; dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu po tem zakonu; sredstev državnega in občinskih proračunov, ki so dodeljeni upravičencu kot neposredno izplačilo v kmetijstvu za odpravo posledic naravnih nesreč v skladu s predpisi, ki urejajo posredna in neposredna izplačila v kmetijstvu, in izplačil zavarovalnih zneskov za škodo v kmetijstvu, ne presega tržne vrednosti proizvodnje kmetijske rastline pri normalnem hektarskem donosu. Določba prvega odstavka istega člena pa določa tudi, da se upravičencu dodelijo sredstva v višini najmanj 40%; za proizvodnjo kmetijske rastline, ki je zavarovana za škodo v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč, pa največ 60% ocene neposredne škode, ki jo potrdi komisija za odpravi posledic škode v kmetijstvu (potrjena višina škode).

V obravnavani zadevi ni sporno, da znaša pravilna ocena škode, ki jo je utrpel tožnik 25 %, kar pomeni, da je tožnik upravičen do pomoči na podlagi prej citiranih predpisov in da je posledično izpolnjen pogoj iz 1. alinee tretjega odstavka 39. člena ZOPNN, ki določa, da je oseba iz prvega in drugega odstavka 39. člena zakona upravičena do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu, če iz ocene neposredne škode, ki jo potrdi komisija za odpravo posledic škode v kmetijstvu izhaja, da je hektarski donos kmetijske rastline v letu nastanka naravne nesreče manjši od normalnega hektarskega donosa za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, manjši od normalnega hektarskega donosa za več kot 20%. V zadevi je sporen znesek izračunane pomoči, ki je po navedbah tožnika, ob uporabi formule iz 5. člena Uredbe izračunan v prenizkem znesku in ki ga ni mogoče preizkusiti. Izračun višine dodeljenih sredstev je v obrazložitvi izpodbijane odločbe prikazan v obliki tabele, iz katere izhajajo podatki o tržni vrednosti rastline v višini 22.111.250,00 SIT; zmanjšani tržni vrednosti rastline (16.583.437,50 SIT), podatki o višini zavarovanja (1.037.264,00 SIT) in podatek o višini škode OMD (4.969.503,44 SIT). Iz sporne tabele ni razviden način izračuna odobrene pomoči, niti ta izračun ni obrazložen, kot to zahteva določba 3. alinee drugega odstavka 45. člena ZOPNN. Ker torej tožena stranka izračuna dodeljene pomoči ni obrazložila, ne v izpodbijani odločbi, svojo odsotnost na glavni obravnavi, kjer bi to lahko storila pa je opravičila, je sodišče ugotovilo, da preizkus pravilnosti uporabe določila 5. in 6. člena Uredbe ni možen. Ker je torej tožena stranka kršila postopkovno določbo 45. člena ZOPNN-UPB1, odločba ki nima obrazložitve ali pa je le ta nepopolna, pa je izpodbojna (7. alinea drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku), je sodišče tožbi na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem bo morala v roku določenem v četrtem odstavku 64. člena ZUS-1 izdati novo odločbo, v kateri bo morala izračun višine dodeljenih sredstev obrazložiti.

K 2. točki izreka:

Tožnik je ob vložitvi tožbe zahteval tudi povrnitev stroškov postopka. Sodišče je o tožnikovi zahtevi odločalo na podlagi določbe tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi ali ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda ministrica oziroma minister, pristojen za pravosodje. Prisojeni znesek plača toženec.

Upoštevaje določbo 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/72007, Pravilnik) sodišče ugotavlja, da je tožnika v upravnem sporu zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zadeva pa je bila rešena na glavni obravnavi, zato je skladno z določbo četrtega odstavka 3. člena Pravilnika tožniku priznalo stroške v višini 450 EUR.

Datum zadnje spremembe:

07.02.2012

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Psp 226/2022
• sodba I U 862/2011
• VSRS Sklep VIII DoR 27/2019-7