<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

sodba IV U 217/2010

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2011:IV.U.217.2010
Evidenčna številka:UC0030243
Datum odločbe:15.03.2011
Področje:INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
Institut:ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskih zemljišč v drug namen - objekt za lastne potrebe - gradbeno dovoljenje

Jedro

Objekti za lastne potrebe so lahko zgrajeni le na zemljiških parcelah, ki pripadajo stavbi h kateri se gradijo, izvedeni nasip pa ni v nobeni direktni povezavi s čistilno napravo. G. točka 13. člena Uredbe še določa, da ni potrebno gradbeno dovoljenje, če velikost ni večja kot 300 m2. Iz listin upravnega spisa pa je razvidno, da je ta poseg 3 x večji in ni ga mogoče šteti za dvorišče, prav tako ga ni mogoče šteti za vadbeni objekt, namenjenem športu ali rekreaciji, kot ga ureja Uredba v 1. točki 18. člena.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahteva za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

S prvostopno odločbo je kmetijska inšpektorica odločila pod točko 1 izreka, da se Občini A. prepoveduje uporaba kmetijskega zemljišča na parcelnih številkah 516/1, 519/1, 519/5 in 516/7 k.o. ..., vrsta rabe njiva 4, v kakšen drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo. Z drugo točko izreka je odločeno, da si na delu zemljišča s parcelno številko 516/1 k.o. ... potrebno vzpostaviti prvotno stanje tako, da se odstrani nasutje z gramozom na površini cca. 800 m2 (plato dimenzije 18,50 x 38,00 m in 5,50 x 16,00 m), debeline cca. 40 cm ter betonski robniki ob gramoziranem platoju. S točko 3 je odločeno, da je po odstranitvi gramoza potrebno z zemljino zasuti in sanirati izkop na kmetijskem zemljišču in zemljišče zatraviti. Rok za ureditev je do 15. 3. 2010 (točka 4 izreka). V obrazložitvi prvostopni upravni organ navaja dejansko stanje, ki je ugotovljeno na kraju samem pri kontrolnem inšpekcijskem pregledu. Kmetijska inšpektorica po pregledu vse dokumentacije ugotavlja, da izgradnja gramozirane – utrjene površine na površini cca 800 m2 (plato dimenzij 18,50 x 38,00 m in 5,50 x 16,00 m), ni usklajena z izdano lokacijsko informacijo številka 3501-0057/2008, saj take utrjene površine ne moremo smatrati kot enostaven objekt, za katerega si ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, ker niso upoštevani vsi pogoji in zahteve za gradnjo enostavnega objekta, ki so določeni v 12. členu Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, številka 37/2008). Glede na to, da je bila lokacijska informacija številka 3501-0057/2008 izdana na osnovi Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, številka 114/03, 130/04 in 100/05, Pravilnik), kmetijska inšpekcija prav tako ugotavlja, da izvedba gramozirane površine na površini cca 800 m2 (plato dimenzij 18,50 x 38,00 m in 5,50 x 16,00 m), ni usklajena z izdano lokacijsko informacijo, ker niso izpolnjeni pogoji iz 1. točke 19. člena tega Pravilnika.

Čistilna naprava je zgrajena na osnovi gradbenega dovoljenja v letu 1992 in leži na parc. št. 516/5 k.o. ..., ki je velikosti 108 m2 s pripadajočim stavbiščem v velikosti 115 m2. Na tej osnovi ni mogoče opredeliti gramozirane površine na površini cca 800 m2 (plato dimenzij 18,50 x 38,00 m in 5,50 x 16,00 m) kot tlakovano oziroma utrjeno dvorišče k čistilni napravi, ker tak objekt ni izrecno določen kot enostaven objekt. Na podlagi 3. alinee 1. točke 20. člena je določeno, da enostaven objekt ne sme presegati 30% prostih zunanjih površin gradbene parcele. Gramozirano dvorišče pa je izvedeno na zemljišču s parcelno številko 516/1, 519/1, 519/5 in 516/7 k.o. ..., ki ni gradbena parcela, ampak je opredeljena kot kmetijsko zemljišče znotraj ureditvenega območja. Na podlagi 1. točke 12. člena Pravilnika pa so vadbeni objekti namenjeni športu in rekreaciji na prostem – travne površine oziroma naravno zemljišče, če je njihova površina v skladu z normativi, ki veljajo za posamezno vrsto igre z žogo, kar pa zopet ni utrjena površina z gramozom na površini cca 800 m2.

Glede na to, da se je poseg izvajal od aprila do avgusta v letu 2009, pri gradnji enostavnega objekta veljajo zahteve iz 4. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, številka 37/2008), ki določa, da: so objekti za lastne potrebe lahko zgrajeni le na zemljiških parcelah, ki pripadajo stavbi, h kateri se gradijo, pri vadbenih objektih namenjenih športu in rekreaciji na prostem pa so dovoljeni le takšni načini gradnje, ki ne spreminjajo vodne, gozdne ali krajinske in reliefne značilnosti območja.

Na podlagi g. točke 13. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, je določeno, da so utrjena dvorišča enostaven objekt do površine 300 m2. Na podlagi a.alinee 1. točke 13. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, pa je določeno, da so vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem – igrišča za špor in rekreacijo na prostem travne površine oziroma naravno zemljišče, če je njihova tlorisna površina v skladu z normativi, ki veljajo za posamezno vrsto igre z žogo.

Na osnovi zgoraj navedenih pogojev za gradnjo enostavnega objekta brez gradbenega dovoljenja se ugotavlja, da gramoziran plato na površini cca 800m2 (plato dimenzij 18,50 x 38,00 m in 5,50 x 16,00 m) obdan z betonskimi robniki ne izpolnjuje pogojev iz Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, saj je gramozirana površina večja od 300m2, kot je določeno za utrjena dvorišča. Prav tako ta utrjena površina ne leži na gradbeni parceli. Gramoziran plato za prireditve prav tako ne moremo šteti za vadbene objekte za šport in rekreacijo, ker ta površina ni več travnata površina oziroma naravno zemljišče.

Navaja 6. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, številka 55/2003), po katerem se določbe tega zakona o rabi in obdelovanju kmetijskih zemljišč uporabljajo tudi za zemljišča, ki so s planskim aktom določena za stavbna zemljišča oziroma za nekmetijske namene, dokler za njih ni v skladu s predpisi izdano dovoljenje za gradnjo oziroma drug ustrezen akt.

Na podlagi 12. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost je določeno, da se objekt šteje za enostavni objekt, za katerega ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, če so skupaj izpolnjeni naslednji pogoji: da je v tej uredbi objekt izrecno določen kot enostavni objekt, da ima investitor pravico graditi na zemljišču, na katerem namerava zgraditi objekt, da gradnja objekta ni v nasprotju s prostorskimi akti in da so upoštevani vsi pogoji in zahteve za gradnjo enostavnega objekta, določeni s to uredbo.

Tožena stranka je s pritožbeno odločbo potrdila odločitev prvostopnega upravnega organa. V obrazložitvi navaja drugi pravni predpis, ki je v tistem obdobju veljal, to je Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, številka 37/08 in 39/08) glede na to, da je prejšnji pravilnik prenehal veljati 15. 5. 2008, in da je bila prodajna pogodba med kupcem Občino A. in prodajalko B.B. sklenjena dne 23. 5. 2008 oziroma overjena 12. 6. 2008. Uredba določa v 1. točki drugega odstavka 4. člena, da so objekti za lastne potrebe lahko zgrajeni le na zemljiških parcelah, ki pripadajo stavbi, h kateri se gradijo, in sicer najdlje za čas njenega obstoja. Izvedeni nasip pa ni v nobeni direktni povezavi s čistilno napravo. Glede dvorišča, g točka 13. člena Uredbe določa, da ni potrebno gradbeno dovoljenje, če velikost ni več kot 300 m2. Omenjeni poseg je cca. 3x večji in ga ni mogoče šteti za dvorišče, prav tako pa ga ni mogoče šteti za vadbeni objekt, namenjen športu ali rekreaciji, kot ga ureja Uredba v 1. točki 18. člena. Po tej določbi bi šlo za igrišče za šport in rekreacijo na prostem, v primeru, da je to travnata površina oziroma naravno zemljišče, namenjeno nogometu, odbojki, košarki, bejzbolu, ragbiju, golfu in drugim igram z žogo, če je njegova tlorisna površina v skladu z normativi, ki veljajo za posamezno vrsto igre z žogo. Investitor bi vsekakor moral pridobiti gradbeno dovoljenje.

V zadevi je pristojen kmetijskih inšpektor. Sporne parcele, na katerih je izveden nasip ter postavljeni robniki, se v zemljiškem katastru, uporabljajo kot njiva. 6. člena ZKZ določa, da se določbe tega zakona o rabi in obdelovanju kmetijskih zemljišč, uporabljajo tudi za zemljišča, ki so s planskim aktom določena za stavbna zemljišča oziroma za nekmetijske namene, dokler za njih ni v skladu s predpisi izdano dovoljenje za gradnjo oziroma drug ustrezen akt. Ker gre v tem primeru še vedno za kmetijsko zemljišče, ne more biti drugače, kot da veljajo pravila ZKZ. Za izvajanje določb ZKZ in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, je skladno s 106. členom ZKZ pristojen Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano. V 1. alinei B oddelka 107. člena ZKZ je določeno, da sme med drugim inšpektor prepovedati uporabo kmetijskega zemljišča v kakšen drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, če tako izkoriščanje po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona ni dovoljeno, in odrediti vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje v določenem roku.

Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da se glede namenske rabe zemljišča sklicuje na navedbe v svoji pritožbi proti odločbi, številka 0611-3566/2009 z dne 30. 9. 2009. Tam je pojasnila, da je za izvedbo spornih del skladno z veljavno zakonodajo, to je z Zakonom o graditvi objektov in Pravilnikom o vrstah zahtevanih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, ob pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti na parcelnih številkah 519/2, 533/2, 516/3, 519/6, 516/1, 516/7, 520/3 vse k.o. ... začela postopke za izvedbo prestavitve javne poti, številka 733691, za izvedbo pa pridobila lokacijski informaciji, številka 3501-0057/2008, 3501-0062/2008 z dne 16. 4. 2008, iz katerih je razvidno, da se navedena zemljišča skladno z veljavnimi prostorskimi akti – Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Mozirje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega leta 1989 in usklajenega za Občino A. 1989, nahajajo v območju ČN in so opredeljena kot stavbno zemljišče (namenska raba – poselitveno območje, podrobnejša namenska raba – območje za šport in rekreacijo), ter da so skladno z Odlokom o prostorsko ureditvenih pogojih za dele naselij Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno in Luče dovoljeni določeni posegi in tudi dela v javno korist. O merilih in pogojih za graditev objektov in izvedbo drugih del so v 12. točki lokacijske informacije opredeljeni pogoji za gradnjo enostavnega objekta. To pomeni, da je imela zadostno pravno podlago za ureditev spornega prostora, ki ga je pričela urejati v mesecu aprilu 2008, ko je še veljal Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in da predmetni zadevi ne gre za gradnjo, za katero bi morala tožeča stranka pridobiti gradbeno dovoljenje, zato je izdaja takšne odločbe neutemeljena. Poudarja, da je to zemljišče kupila kot stavbno in ne kot kmetijsko zemljišče, kar je razvidno iz upravnih spisov predhodno vložene kupoprodajne pogodbe za sporno zemljišče. Napačno je uporabljena za določitev namenske rabe prostora baza zemljiškega katastra. To je sicer uradna evidenca za vrsto rabe zemljišča, ki pa se lahko dnevno spreminja na zahtevo lastnika zemljišča, ni pa to uradna evidenca, ki bi določala namensko rabo zemljišča, in ki bi lahko služila za podlago odločitvi tožene stranke. Že v upravnem postopku je opozorila na določilo 26. člena Zakona o graditvi objektov, po katerem inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem določb ZGO-1 predpisov izdanih na tej podlagi, ki se nanašajo na gradnjo, opravljajo gradbeni inšpektorji v sestavi ministrstva, pristojnega za prostorske in gradbene zadeve. To odločbo izda inšpektor, ki po zakonu ni pooblaščen za ugotavljanje morebitnih kršitev pri gradnji, zato je upravni akt nezakonit in ga je treba razveljaviti. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi prvostopno odločbo in popravni sklep z dne 5. 10. 2009 ter postopek ustavi. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki 1 izreka:

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je prvostopni upravni organ, katerega odločitev je potrdila tožena stranka na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja, uporabil pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, številka 105/06, 62/10, dalje ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

Neutemeljeni so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na to, da so bila sporna dela izvedena v skladu z Zakonom o graditvi objektov in Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, kar je razvidno iz dveh lokacijskih informacij, da so ta zemljišča skladno z veljavnimi prostorskimi akti, nahajajo v območju ČN in so opredeljena kot stavbna zemljišča in da so skladno z Odlokom o prostorsko ureditvenih pogojih za dele naselij Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno in Luče dovoljeni določeni posegi in tudi dela v javno korist in so v 12. točki lokacijske informacije opredeljeni pogoji za gradnjo enostavnega objekta. Navedeni ugovori so zgolj pavšalni, in kot je že pravilno obrazložila tožena stranka, Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uredba), ki je veljala v času izvedenih del, določa v 1. točki drugega odstavka 4. člena, da so objekti za lastne potrebe lahko zgrajeni le na zemljiških parcelah, ki pripadajo stavbi h kateri se gradijo, in da izvedeni nasip ni v nobeni direktni povezavi s čistilno napravo. G. točka 13. člena Uredbe pa določa, da ni potrebno gradbeno dovoljenje, če velikost ni večja kot 300 m2. Iz listin upravnega spisa je razvidno, da je ta poseg 3 x večji in ni ga mogoče šteti za dvorišče, prav tako ga ni mogoče šteti za vadbeni objekt, namenjenem športu ali rekreaciji, kot ga ureja Uredba v 1. točki 18. člena. Po tej določbi bi šlo za igrišče in šport za rekreacijo na prostem v primeru, da je to travnata površina oziroma naravno zemljišče namenjeno nogometu, odbojki košarki, bejzbolu, ragbiju, golfu in drugim igram z žogo, za kar pa ne gre v tem primeru.

Glede tožbenega ugovora, da izpodbijane odločbe ni izdal za to pristojni inšpektor, ker bi po 26. členu Zakona o graditvi objektov, to lahko naredil samo gradbeni inšpektor, pa sodišče ugotavlja, da je tožena stranka na enaki pritožbeni ugovor proti prvostopni odločbi že odgovorila s pritožbeno odločbo in pravilno navedla določbi 106. in 107. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki določata pristojnost kmetijskega inšpektorja. Tudi tožbeni ugovor tožeče stranke, da je zemljišče kupila kot stavbno in ne kot kmetijsko zemljišče, ne more spremeniti odločitve obeh upravnih organov, glede na to, da 6. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih kot pogoj, da se zemljišče lahko obravnava v takšnih inšpekcijskih postopkih kot stavbno, določa pridobitev gradbenega dovoljenja.

Sodišče je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, številka 105/06, 62/10, dalje ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen.

K točki 2 izreka:

Ker je bila tožba zavrnjena, sodišče ni ugodilo zahtevi za povrnitev stroškov postopka, ker po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, v tem primeru vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.


Zveza:

ZGO-1 člen 26.
ZKZ člen 106, 107.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
07.02.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjYyNDI3