sodba in sklep I U 62/2011

Jedro

Strokovno mnenje, ki ga je izdelala komisija, je v upravno pravnem smislu pomanjkljivo in ne more biti zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke. V postopku je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, kršena pa so bila tudi pravila postopka.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za zdravje št. 181-86/2009/5 z dne 6. 12. 2010 se odpravi in se zadeva vrne temu ministrstvu v ponoven postopek.

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Tožena stranka je dolžna tožnikoma povrniti stroške postopka v višini 80,00 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila, da se pri deklici A.A., roj. ... 2008, cepljenje: - proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in okužbam s hemofilusom influence tip b s cepivom Infanrix, Hib+IPV ali cepivom Pentaxim ne opusti; - proti ošpicam, mumpsu in rdečkam s cepivom MMRVax Pro ali cepivom Priorix ne opusti; - proti hepatitisu B s cepivom Engerix 10 ne opusti; - proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju s cepivom Boostrix ne opusti; - proti tetanusu s cepivom Tetanol ne opusti (1. točka izreka). Iz 2. točke izreka izhaja, da v postopku niso nastali posebni stroški.

Iz obrazložitve navedene odločbe izhaja, da sta tožnika v skladu z 22.a členom Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 - Uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZNB) z dopisom z dne 16. 12. 2009 podala predlog za opustitev cepljenja. V predlogu sta navedla, da se bojita, da bi pri njuni hčerki A.A. prišlo do nezaželenih stranskih učinkov (kontraindikacij) zaradi cepiva ali njegovih sestavin in s tem morebiti tudi do resnejših okvar zdravja otroka. V družini imajo številne probleme z alergijami. Oče A.A. je imel po cepljenjih v otroštvu težave z zdravjem. Znaki alergije so se pojavili tudi pri hčerki A.A., ko še ni dopolnila štiri mesece. Ni ugotovljeno, ali ima hčerka morda dedno ali kakšno drugo predispozicijo za preobčutljivost na cepiva, ki lahko povzroči hude alergične reakcije, okvare imunskega sistema ali druge okvare zdravja. Zato se upravičeno bojita, da bi lahko pri njunem otroku prišlo do zdravstvenih zapletov v zvezi s cepljenjem. Predlagala sta, da se cepljenje njunega otroka proti boleznim opusti ali odloži do takrat, ko se nedvoumno dokaže, da otrok zaradi cepljenja ne more utrpeti negativnih posledic na svojem zdravju. K predlogu za opustitev cepljenja je bila posredovana tudi zdravstvena dokumentacija za A.A.

Tožena stranka se sklicuje na 5. odstavek 22.a člena ZNB, ki določa, da lahko dajo predlog za opustitev cepljenja tudi starši osebe, ki se cepi. Na podlagi 22. b člena ZNB je tožena stranka poslala predlog za opustitev cepljenja, ki sta ga podala tožnika, Komisiji za cepljenje, z zaprosilom, da v skladu z 22.c členom ZNB posreduje strokovno mnenje o tem, ali obstojajo razlogi za opustitev cepljenja pri A.A. Navedena komisija je podala strokovno mnenje, ki je sestavni del izpodbijane odločbe. Iz navedenega mnenja izhaja, da je otrok zdrav in da ne obstojajo zdravstveni razlogi za opustitev cepljenja. Upoštevajoč navedeno mnenje je z izpodbijano odločbo odločeno, da se obvezno cepljenje A.A. proti boleznim, ki jih navaja, ne opusti.

Tožnika kot starša in zakonita zastopnika A.A. vlagata zoper navedeno odločbo tožbo iz razlogov po 1., 2. in 3. točki 1. odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006 in spremembe, dalje ZUS-1). Navajata, da v postopku zdravstveno stanje otroka ni bilo popolno ugotovljeno in da je bil postopek voden pomanjkljivo. Čeprav sta tožnika v predlogu o opustitvi cepljenja opozorila na otrokovo alergijo, je le-ta do danes ostala nepojasnjena. Opozorila sta tudi na težave s cepljenjem pri očetu otroka, ki je v terminih sovpadajočih s cepljenjem v otroštvu trpel hude težave z imunostjo, preboleval angine in posledično dobil aritmijo srca ter še na druge družinske bolezni in stanja, ki predstavljajo tveganje za pojav hujših neželenih stranskih učinkov, ki bi se lahko pojavili po cepljenju njunega otroka. Kljub temu niso bile odrejene dodatne preiskave. Do navedenih opozoril se ni opredelila Komisija za cepljenje, kot tudi organ, ki je izdal odločbo, čeprav je že iz navodil za nekatera cepiva (npr. Priorix) razvidno, da ne dovoljujejo cepljenja v primeru preobčutljivosti v družini.

Tožnika uveljavljata tudi kršitev 22.a člena ZNB, ki v 1. odstavku določa, da mora zdravnik, ki opravlja cepljenje, s pregledom osebe, ki se cepi, in vpogledom v njeno zdravstveno dokumentacijo, ugotoviti morebitne razloge za opustitev cepljenja, zaradi katerih bi se zdravstveno stanje osebe lahko trajno poslabšalo. Med razlogi za opustitev cepljenja je tudi alergija na sestavine cepiva. Alergija naj bi se lahko ugotavljala le z ustreznim testom. Iz dokumentacije je razbrati, da takšnih postopkov ne izvedejo, temveč odsotnost alergične reakcije domnevajo na podlagi otrokovega zdravstvenega kartona. Izpodbijana odločba se glede dejanskega stanja opira na mnenje Komisije za cepljenje, ki je bilo podano izključno na podlagi zdravstvene dokumentacije. Niti mnenje komisije niti izpodbijana odločba ne pretehtata in se ne opredelita do otrokove alergije, družinske anamneze itd. Ker dejansko stanje v postopku ni bilo pravilno ugotovljeno, gre za kršitev Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list št. 80/99 in spremembe, v nadaljevanju ZUP). Obrazložitev izpodbijane odločbe ni v skladu z 214. členom ZUP, saj povzema le potek postopka in vsebino mnenja Komisije za cepljenje. Tožnika tudi nista bila seznanjena z vsebino mnenja komisije, zato nista imela možnosti, da bi predstavila nasprotne argumente in nista mogla učinkovito varovati svojih pravic na način, kot jih zagotavlja 3. odstavek 146. člena ZUP.

Tožnika hkrati vlagata zahtevek za začasno odredbo za začasno ureditev stanja, saj bi se A.A. s prisilno izvršitvijo izpodbijane odločbe lahko prizadela nepopravljiva škoda na zdravju ali življenju, nasprotno pa z zadrževanjem izvršitve izpodbijane odločbe javna korist in tožena stranka ne bi bili v ničemer prizadeti. Na podlagi 32. člena ZUS-1 predlagata, da sodišče odloži izvršitev izpodbijane odločbe do izdaje pravnomočne odločbe v upravnem sporu.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo zavrača tožbene navedbe in se sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe. V konkretni zadevi je komisija izdelala strokovno mnenje na podlagi posredovane zdravstvene kartoteke cepilnega zavezanca in ni bila mnenja, da je potrebna dodatna dokumentacija oziroma dodatni zdravstveni pregledi. Prav tako meni, da v postopku niso bile storjene kršitve določil ZUP, saj gre v primeru opustitve cepljenja za t. i. specialni postopek, kjer se določbe ZUP uporabljajo le subsidiarno. Strokovno mnenje komisije predstavlja podlago za izdajo konkretne odločbe. Tožena stranka pa izdaji začasne odredbe za začasno ureditev stanja, s katero bi sodišče odložilo izvršitev izpodbijane odločbe do izdaje pravnomočne odločbe v upravnem sporu, ne nasprotuje.

K točki 1 izreka:

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno ali so podani razlogi za opustitev obveznega cepljenja.

Obvezno cepljenje in opustitev obveznega cepljenja je zakonsko urejeno z določbami 22. do 25. člena ZNB. Pred obveznim cepljenjem mora zdravnik, ki opravlja cepljenje, s pregledom osebe, ki se cepi in vpogledom v njeno zdravstveno dokumentacijo ugotoviti morebitne razloge za opustitev cepljenja, zaradi katerih bi se zdravstveno stanje osebe lahko trajno poslabšalo (1. odstavek 22.a člena ZNB). Predlog za opustitev cepljenja lahko poda bodisi zdravnik (če ugotovi, da obstajajo razlogi za opustitev cepljenja), bodisi starši oziroma skrbnik osebe, ki naj bi bila cepljena (4. in 5. odstavek 22.a člena ZNB). Predlog za opustitev cepljenja se pošlje ministrstvu, pristojnemu za zdravje (6. odstavek 22.a člena ZNB), ki predlog pošlje Komisiji za cepljenje (1. odstavek 22.b člena ZNB). Komisija mora pri ugotavljanju razlogov za opustitev cepljenja preučiti predlog za opustitev cepljenja, in če oceni za potrebno zahteva dodatno dokumentacijo oziroma dodatne zdravstvene preglede (1. odstavek 22.c člena ZNB). Po opravljenem postopku da komisija strokovno mnenje o tem, ali obstajajo ali ne obstajajo razlogi za opustitev cepljenja in ga pošlje ministru, pristojnemu za zdravje (3. odstavek 22.c člena ZNB). V 4. odstavku 22.c člena je določeno, kaj mora strokovno mnenje vsebovati. Na podlagi strokovnega mnenja komisije pa minister, pristojen za zdravje, izda odločbo v upravnem postopku o opustitvi oziroma neopustitvi cepljenja (1. odstavek 22. č člena ZNB). Tožena stranka je vezana na strokovno mnenje Komisije za cepljenje, vendar pa mora kot upravni organ preveriti, ali je strokovno mnenje komisije sestavljeno v skladu z 2. alineo 1. odstavka 22.č člena ZNB in 3. in 5. točko 1. odstavka 214. člena ZUP. Mnenje komisije ima namreč naravo izvedeniškega mnenja, vsebina mnenja pa mora zajemati vse, kar določa 2. odstavek 193. člena ZUP. Z vsebino mnenja je potrebno starše pred izdajo odločbe seznaniti in jim omogočiti, da se o njem izjavijo (načelo zaslišanja stranke, 9. člen ZUP). Komisija mora torej obširno, natančno, celovito in strokovno odgovoriti na vse razloge, ki jih stranka navaja v predlogu za opustitev obveznega cepljenja. Pomanjkljivo strokovno mnenje komisije ne more biti zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke.

V obravnavanem primeru je komisija v svojem mnenju glede cepljenja otroka navedla zgolj to, da je iz priložene dokumentacije razvidno, da je otrok zdrav in da ne obstajajo zdravstveni razlogi za opustitev cepljenja. Ni pa odgovorila na pomisleke, ki sta jih podala tožnika (otrokova alergija, družinska anamneza ...). Tako strokovno mnenje pa je v upravno pravnem smislu pomanjkljivo in ne more biti zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke.

Glede na navedeno je dejansko stanje v postopku ostalo nepopolno ugotovljeno, kršena pa so bila tudi pravila postopka. Odločba tožene stranke je iz tega razloga nezakonita, zato jo je sodišče na podlagi 2. in 4. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in spremembe, v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo, ob upoštevanju 4. in 5. odstavka istega člena, vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

K točki 2 izreka:

Tožnika sta hkrati z vložitvijo tožbe vložila zahtevo za začasno odredbo za začasno ureditev stanja do izdaje pravnomočne odločbe v tem upravnem sporu v smislu 32. člena ZUS-1. Ker je sodišče o tožbi meritorno odločilo in je sodba pravnomočna z dnem izdaje, ni več procesnih predpostavk za obravnavo zahteve za izdajo začasne odredbe, zaradi česar je sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo.

K točki 3 izreka:

Ker sta tožnika v tem upravnem sporu uspela, jima je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 80,00 EUR, v skladu s 25. členom ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07). Sodna taksa pa bo tožnikoma vrnjena na podlagi Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08 in spremembe, ZST-1).

Datum zadnje spremembe:

21.11.2011

Podobni dokumenti:

• sodba in sklep II U 55/2011
• sodba I U 1095/2011
• sodba III U 120/2011, enako tudi III U 122/2011, III U 320/2011