Odločitev glede pripora v zadevi ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve

Sprejelo je presojo nižjih sodišč, da je podan utemeljen sum, da je obdolženi ustanovil paravojaško enoto in pozival h ustanovitvi še drugih vard po Sloveniji, ki bodo, ko bodo dozorele razmere, strmoglavile najvišje državne organe. Takšno obdolženčevo ravnanje pa naj bi bilo usmerjeno v ogrozitev obstoječe državne ureditve. 

Vrhovno sodišče je odločalo o zahtevah za varstvo zakonitosti zoper sklep o odreditvi pripora, ki sta ju vložila obdolženi in njegov zagovornik. V bistvenem delu sta oba navajala, da obdolženčevo ravnanje ne dosega zakonskih znakov kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve po prvem odstavku 359. člena KZ-1 v zvezi s kaznivim dejanjem oboroženega upora po prvem odstavku 355. člena KZ-1. Po njunih navedbah obdolženčevo ravnanje ni bilo usmerjeno v ogrozitev ustavne ureditve.  

Obdolženemu se očita, da naj bi z namenom ogrozitve ustavne ureditve Republike Slovenije pozival in ščuval k oboroženemu uporu z namenom strmoglavljenja najvišjih državnih organov, glede česar je Vrhovno sodišče pritrdilo nižjima sodiščema, da je ustanovitev paravojaške oborožene skupine šteti kot ogrozitev obstoječe ustavne ureditve. Pritrdilo je tudi, da iz zbranih dokazov v predkazenskem postopku izhaja utemeljen sum, da naj bi nekateri pripadniki Štajerske varde razpolagali z orožjem. Ob tem je Vrhovno sodišče še ocenilo, da je podan utemeljen sum, da naj bi z ustanovitvijo te skupine obdolženi neposredno posegel v eno od temeljnih funkcij države, to je zagotavljanje varnosti, ki je v izključni pristojnosti države.  

Po ugotovitvah Vrhovnega sodišča celotno ravnanje obdolženega, od grožnje predsedniku vlade dr. Miru Cerarju januarja 2017 do ustanovitve Štajerske varde septembra 2018, ter pozivanje prebivalcev, naj se pridružijo vardi in z oboroženim uporom strmoglavijo najvišje državne organe, v tej fazi postopka zadoščajo za pravni očitek storitve kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve. Vrhovno sodišče je tudi v tem delu pritrdilo nižjima sodiščema. Krivdno obliko, s katero naj bi obdolženi izvršil kaznivo dejanje, pa bo sodišče lahko ugotavljalo šele med nadaljnjim postopkom.