zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

  • Zemljiška knjiga

  • COVL - izvršba

  • Izračun zamudnih obresti

  • Obravnave

  • Sodna praksa

obvestila o piškotkih

Naša spletna stran uporablja tehnologijo piškotkov (cookies). Piškotki omogočajo uporabo naprednih, uporabniku prikrojenih možnosti. Omogočajo nam tudi spremljanje statistik obiska, s čimer pridobivamo prepotrebne podatke za nenehno izboljševanje strani. Če zapisa piškotkov ne boste dovolili, boste prikrajšani za možnosti, kakršni sta ogled video posnetkov in komentiranje objav prek družbenih omrežij.

Več informacij o piškotkih na sodisce.si


sprejmi piškotke | zavrni piškotke

vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

Precedenčna vloga Vrhovnega sodišča

datum: 15.02.2017
vir: Vrhovno sodišče

Vrhovno sodišče je v letu 2016 odločalo o številnih vprašanjih, pomembnih za razvoj prava.

Podpredsednica Vrhovnega sodišča, mag. Nina Betetto, je ob otvoritvi sodnega leta izpostavila nekaj primerov iz sodne prakse Vrhovnega sodišča v letu 2016, ki so pomembni za državljane in družbo. 

Vrhovno sodišče je na primer poenotilo stališče, že dlje časa sporno tako v teoriji kot v SP glede oblikovanja tožbenega zahtevka, kadar kupec z ugovorom uveljavlja znižanje plačila zaradi napak kupljene stvari. Tožnik - prodajalec, ki je zahteval plačilo kupnine, je vztrajal pri tem, da bi kupec moral znižanje plačila uveljavljati z nasprotno oblikovalno tožbo. Sprejelo je stališče, da se kupec kot toženec lahko zoper prodajalčev zahtevek za plačilo kupnine vedno brani z ugovorom (III Ips 111/2015 z dne 22. 11. 2016). 

Opredelilo se je do dolžine zastaralnega roka, kadar gospodarska družba uveljavlja odškodninsko odgovornost nekdanjih članov uprave zaradi sklenitve škodljive pogodbe, in ki znaša 5 let, ker gre za poslovno odškodninsko terjatev (III Ips 14/2016 z dne 9. 12. 2016).

V kazenski zadevi je pritrdilno odgovorilo na vprašanje, ali je za uresničitev zakonskih znakov kaznivega dejanja pranja denarja treba, da storilec predhodno kaznivo dejanje dokonča, povedano drugače, ali je kaznivo dejanje pranja denarja možno izvršiti tudi med izvrševanjem predhodnega kaznivega dejanja (I Ips 5961/2013 z dne 14. 4. 2016).

V prekrškovni zadevi se je ukvarjalo z interpretacijo pojma javne volilne propagande in sprejelo stališče, da je za pojem propagande konstitutivnega pomena, da gre za vplivanje ali poskus vplivanja na določen krog ali čim večjo skupino ljudi, pri čemer pojem propagande vključuje tudi načrtno oziroma sistematično ravnanje. Vsaka izjava o trenutnih družbenih oziroma lokalnih razmerah, četudi kritična, še ni propaganda v volilne namene (IV Ips 31/2016 z dne 25. 8. 2016).

V upravni stvari je odločalo o razmerju med otroki in njihovimi starimi starši ter po opravljeni pritožbeni obravnavi presodilo, da je tudi to razmerje pravno varovano po tretjem odstavku 53. člena Ustave ter 8. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah, vendar pa je to razmerje drugačno kot razmerje med starši in otroki ter uživa manjšo stopnjo pravnega varstva (I Up 161/2016 z dne 19. oktobra 2016). 

Prav tako v upravni stvari je odločalo, ali ECB uživa upravno varstvo v zvezi z odredbama preiskovalnega sodnika in s tem povezano izvedbo preiskovalnih dejanj na Banki Slovenije in na to vprašanje odgovorilo negativno. Če bi namreč upravno sodišče sprejelo odločanje, bi to pomenilo vzpostavitev upravnega spora kot vzporednega sistema nadzora nad zakonitostjo odločitev drugih sodišč mimo tistega, ki je s pravnimi sredstvi zagotovljen v konkretnem sodnem postopku (I Up 254/2016 z dne 11. 10. 2016). 

Vrhovno sodišče je odločalo tudi v množičnih zadevah, v katerih kot toženka praviloma nastopa država in ki so pomembne že zato, ker njihov izid zadeva veliko število ljudi. Prvič je po vsebini odločalo o tem, ali mora delavec v javnem sektorju, ki mu je bila plača določena v nasprotju z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju, delodajalcu to plačo vrniti. Izreklo je, da zakon javnemu uslužbencu neposredno ne nalaga vrnitve preveč izplačane plače in da se za vračilo preveč izplačanih zneskov plač uporabljajo splošne določbe civilnega prava, ki jih je treba uporabiti in razlagati v skladu s splošnimi načeli in posebnimi pravili delovnega prava. Pri tej razlagi je treba upoštevati tudi položaj delodajalca in delavca - v prvi vrsti je namreč delodajalec odgovoren za zakonitost in skladnost pogodbe o zaposlitvi z drugimi akti (VIII Ips 256/2016 z dne 20. 12. 2016). 

Imelo je zadnjo besedo pri celi vrsti zadev, pri katerih na prvi pogled ni šlo za pomembna pravna vprašanja per se, vendar pa so imela stališča sodišča daljnosežne posledice za posameznike, ki so bili v sporih udeleženi kot stranke, na primer, da je treba naslovniku, kadar se sodna pisanja vročajo s fikcijo, omogočiti, da dokaže, da vročitev ni bila pravilna, ker je stanovanje, kjer je bila vročitev opravljena, opustil (II Ips 95/2016 z dne 28. 7. 2016); ali da če se v stanovanju na več mestih pojavljajo vlažni madeži in plesen, gre za napako, ki znatno ovira normalno uporabo stanovanja, kar pomeni, da lahko kupec na podlagi Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb odstopi od prodajne pogodbe (II Ips 21/2015 z dne 31. 3. 2016).

 

V dvomu je treba soditi v prid obtoženca.
In dubio pro reo (iudicandum est).