Raziskava o zaupanju javnosti

 

 

Vrhovno sodišče se zaveda pomena zaupanja javnosti v delovanje sodišč, saj je zagotavljanje kakovostne storitve za stranke sodnih postopkov poleg neodvisnosti in nepristranskosti, odgovornosti, integritete in poštenosti ter sojenja v optimalnem in predvidljivem času ena temeljnih vrednot sodstva. Z namenom vpogleda v mnenje uporabnikov ter iskanja možnosti za izboljšanje njihove izkušnje, je bila obsežna raziskava o zadovoljstvu z delovanjem sodišč v 2015 izvedena že drugič. Vprašalniki, sestavljeni na podlagi mednarodnih izkušenj in priporočil Evropske komisije za učinkovitost pravosodja pri Svetu Evrope (CEPEJ), so bili namenjeni splošni javnosti, strokovni javnosti (odvetnikom, državnim pravobranilcem in državnim tožilcem), uporabnikom sodišč in zaposlenim. Zbiranje podatkov in analiza rezultatov sta bili prepuščeni zunanjemu izvajalcu, Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici.

Po mnenju predsednika Vrhovnega sodišča Branka Masleše so rezultati izvedene raziskave v določenih pogledih vzpodbudni. A po njegovi oceni vseeno ni prostora za pretirano zadovoljstvo, saj je zaupanje javnosti v sodstvo prenizko. Splošna javnost zaupanje v sodstvo ocenjuje izjemno nizko, zaupanje pa se je glede na leto 2013 še znižalo. Od državnih institucij sta bili manjšega zaupanja deležni le še vlada in parlament. Nasprotno uporabniki sodišč ter strokovna javnost izražajo večje zaupanje v sodišča, ki se je v preteklih dveh letih še povečalo.

Podobno je zadovoljstvo s sodniki med splošno javnostjo nižje kot v letu 2013, uporabniki in strokovna javnost pa so sodnike ocenili relativno dobro in bolje kot pred dvema letoma. Med uporabniki in strokovno javnostjo je zaznati tudi izboljšanje zadovoljstva s sodnim osebjem. Dobrih 60 odstotkov splošne javnosti se strinja, da so postopki na sodiščih pravični, več kot 70 odstotkov pa, da je odnos sodnikov spoštljiv.

Ocene zadovoljstva uporabnikov z delovanjem sodišč so se na splošno zvišale. Tudi ocene strokovne javnosti so se na splošno zvišale. Kar 55 odstotkov predstavnikov strokovne javnosti meni, da se je delovanje sodišč v zadnjih petih letih izboljšalo, le 15 odstotkov pa, da se je poslabšalo.

Tudi z vidika hitrosti reševanja zadev je najbolj kritična splošna javnost. Najmanj se vprašani strinjajo s trditvijo, da reševanje zadev poteka brez nepotrebnega odlašanja, pri čemer pa se je ocena glede na leto 2013 povišala. Tako zadovoljstvo uporabnikov sodišč kot zadovoljstvo strokovne javnosti s hitrostjo reševanja zadev se je v zadnjih dveh letih izboljšalo, a še vedno ostaja relativno nizko.

Splošna javnost, uporabniki in strokovna javnost so kot predloge za izboljšanje delovanja sodstva predlagali pospešitev postopkov in reševanja zadev, reorganizacijo dela in informatizacijo poslovanja, potrebo po spremembah predpisov oziroma postopkov ter spremembe, ki se nanašajo na sodnike (strokovna izobraževanja, večja neodvisnost in nepristranskost ter večja odgovornost).

Zadovoljstvo zaposlenih na sodiščih je relativno visoko, prav tako so ponosni na delo, ki ga opravljajo. Zaposleni imajo občutek, da si prizadevajo za doseganje ciljev, da poznajo vrednote sodišč ter zaupajo v svoje znanje. Dobro so bili ocenjeni razumljivost, pravočasnost ter pretok informacij. Visoke povprečne ocene so dobile tudi delovne razmere na sodišču, prenos znanja, možnosti izobraževanja ter medsebojni odnosi in odnosi z nadrejenim. Nižje so bile ocenjene možnosti za napredovanje, enakomernost razporeditev delovnih nalog ter vključenost v definiranje ciljev.

Kljub pomembnim premikom na bolje Masleša ocenjuje, da je še veliko prostora za izboljšave pri poteku postopkov, predvsem z vidika kakovosti ter sojenja v optimalnem in predvidljivem času. Tem ciljem se sodstvo poskuša približati tudi z vsakoletnim določanjem prioritetnih nalog, z njimi povezani podatki o poslovanju sodišč pa kažejo, da, čeprav z na videz majhnimi koraki, stopa po pravi poti.

Več: http://www.sodisce.si/sodna_uprava/statistika_in_letna_porocila/zadovoljstvo_javnosti/