Odločbe ESČP zoper Slovenijo predvsem zaradi postopkov pred letom 2006

Že od sredine prejšnjega desetletja, ko so stranke pred ESČP množično vlagale pritožbe zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, je znano, da je Slovenija na vrhu lestvice po številu ugotovljenih kršitev na število prebivalcev. Republika Slovenija je prav zaradi tega uvedla številne sistemske ukrepe in spremembe. Podatki ESČP so prav tako javno objavljeni že vsa leta, tema pa je v Sloveniji redno obravnavana. Glede na navedeno statistike, kot jo je npr. pred dnevi v obliki infografike objavil righstinfo.org iz Velike Britanije, kot novico pa povzeli nekateri mediji, niso nobena posebna novost.

Osnovna sistemska pomanjkljivost na ravni države do sredine prejšnjega desetletja je bila v tem, da slovenska zakonodaja ni predvidevala učinkovitih pravnih sredstev za zagotovitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. K slabemu sistemskemu stanju je pomembno prispevala tudi neučinkovita politična reforma sodstva sredi devetdesetih, ki je bistveno podaljševala povprečne čase reševanja zadev ter prispevala k nastanku t.i. sodnih zaostankov. Ker pravni sistem ni vseboval ustreznih mehanizmov glede hitrosti postopanja sodišč v posameznih postopkih, so se številni posamezniki obračali neposredno na ESČP.

V letu 2006 je Državni zbor sprejel Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO), s čimer je bilo vzpostavljeno učinkovito varstvo te pravice v okviru pravnega reda Republike Slovenije. Skoraj vsi primeri pred ESČP se tako nanašajo na čas, ko je bil zatrjevan nerazumno dolg postopek začet pred letom 2006. Prav zaradi zagotavljanja bolj učinkovitega sodnega varstva je Ministrstvo za pravosodje leta 2005 pričelo z izvedbo projekta Lukenda, ki je povečal število sodnikov.

S tem obdobjem sovpada tudi začetek izvedbe drugih procesov reorganizacije in optimizacije sodnih postopkov v okviru pristojnosti sodstva oziroma Vrhovnega sodišča RS. Zaradi vseh navedenih aktivnosti so se povprečni časi reševanja zadev bistveno znižali. Pričakovani čas rešitve zadev se je skrajšal tako pri pomembnejših (npr. z 10,7 meseca v 2006 na 7,1 meseca v 2014) kot tudi pri vseh zadevah (z 9,0 v 2006 na 3,3 mesece v 2014).

Po letu 2006, še posebej pa po 2010, je število pritožb in odločitev, v katerih je ESČP ugotovilo, da je Republika Slovenija kršila EKČP, kot posledica izvedenih ukrepov bistveno upadlo. V letu 2014 je bilo tako Državnemu pravobranilstvu, ki v postopkih zastopa Republiko Slovenijo, vročenih 59 novih pritožb zoper RS, od tega zgolj 6 zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku. V letu 2014 je ESČP ugotovilo, da je Slovenija kršila pravico do sojenja v razumnem roku v 7 zadevah, ki pa se nanašajo skoraj izključno na postopke, ki so potekali, preden je bil v Sloveniji vzpostavljen ZVPSBNO.