Skoči na vsebino
Logotip - Sodstvo Republike Slovenije
Skoči na vsebino
Logotip - Sodstvo Republike Slovenije

sodni postopki

Dnevi slovenskega sodstva 2015

05.06.2015 / Vrhovno sodišče

Pozdravni nagovor predsednika Vrhovnega sodišča RS Branka Masleše na Dnevih slovenskega sodstva v Portorožu.

 

Spoštovana kolegica predsednica, drage kolegice in kolegi, spoštovani gostje!

Vesel sem, da sem med vami. To me umirja in navdaja z občutkom ponosa. V bližnji Izoli poteka filmski festival Kino Otok, naše druženje pa doživljam kot sodnikov otok sui generis. Svoj govor na lanskih dnevih slovenskega sodstva sem namenil javnosti. Odzivi nanj mi pritrjujejo, da je bila moja reakcija potrebna. Lahko bi tudi danes posvetil pozornost stanju v popolnoma, skorajda do kaotičnosti judikalizirani družbi, v kateri razmerja med nosilci različnih pristojnosti postajajo vse bolj nejasna. In ko v družbi spodobnost in dostojnost vse bolj zardevata. Pa ni bojazni, da bi mi beseda zašla v take meandre.

Moja želja je, da tokrat izrazim spoštovanje do poklicnega dela kolegov. Sodstvo je neodvisno toliko, kolikor je neodvisen posameznik med nami kot človek in strokovnjak: avtonomen, samozavesten, predan sodniški službi, pogumen in odločen prepričljivo zagovarjati svoje strokovno stališče, tudi takrat, ko je jasno, da bo sprejeta odločitev v nasprotju s pričakovanji javnosti in morda celo vladajoče politike. In takšna nas je večina.

Ne oziraje se na lastno izpostavljenost, grožnje, neprimerne medijske odzive politikov in sodnih strank, da o odrekanju prostemu času sploh ne govorim, sprejemamo odločitve v najzahtevnejših zadevah, od katerih sta močno odvisna ugled sodstva in njegova verodostojnost. In tudi zato, moje kolegice in kolegi, se je sodstvo znebilo bremena neobvladljivega števila nerešenih zadev. Sedanje stanje je v primerjavi s tistim pred leti bistveno boljše. Naše ambicije so visoke. Kakovostno delo postavlja pred nas nove izzive. Treba bo izrabiti nastali položaj znižanega pripada zadev na sodišča, zato da rešimo preostale najstarejše zadeve, pa seveda za popolno zagotovitev sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

To je edini pravi odgovor za utrjevanje položaja sodstva in sodnikov. Manjše število zadev nam omogoča, da posvetimo večjo pozornost brušenju kakovosti v najširšem pomenu besede. Pri tem imam v mislih različne segmente usposobljenosti in strokovnih znanj, ki so temeljnega pomena za kakovost sodnikovega dela, zagotavljanje kakovostnega izobraževanja sodnikov, boljšo koncentracijo vodenja postopkov, bistveno boljšo kakovost sodnih odločb ter, pomembno, spoštljivo obravnavanje udeležencev v postopkih. Prepričan sem, da gre za vrednote, ki bodo omogočile bolj kakovostno in učinkovito delovanje sodstva.

Spoštovani, srčika sodnega sistema je torej sodnik kot nosilec sodne oblasti. Biti sodnik je ne le breme, temveč tudi velik privilegij za vsakogar, ki se je s srcem in razumom odločil za sodniški poklic. Sodnik naj se vselej vede preudarno, pošteno in spoštljivo. Dvigne naj se nad breme nepomembnih malenkosti. Mrzle sape ustrahovanja nam tako ne bodo prišle do živega. Sirenski zvoki ali glasovi, če hočete, s pozivi k notranji diferenciaciji, bodo tako naleteli na gluha ušesa. V sodstvu bodo tako še naprej obveljali izključno strokovni kriteriji, politika pa vanj ne bo dobila vstopa.

Društvo mora razvijati kolegialne in prijateljske odnose med člani. To nalogo želim posebej izpostaviti. Kolegialnost in strokovni dialog sta najboljše zagotovilo za dobro delo in dobro počutje, pa tudi zdravilo proti nezadovoljstvu in malodušju, ki ga je mogoče tu in tam zaslutiti tudi na sodnih hodnikih.

Drage kolegice in kolegi, prijeten sodniški dan vam želim!