https://www.sodisce.si sl-si Wed 27 May 2026 17:02:19 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489913&database[UPRS]=UPRS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489913 Vsak ugovor stranskega udeleženca zoper nameravano gradnjo mora biti konkretiziran in jasen, obenem pa še podprt z dokazi. Namen določbe je preprečiti situacijo, ko bi stranski udeleženec le na podlagi splošnih in pavšalnih ugovorov proti gradnji lahko uspel in preprečil izdajo gradbenega dovoljenja. Določba je v skladu s splošnim pravilom upravnega postopka, da tisti, ki zatrjuje obstoj določenega pravno pomembnega dejstva, nosi tudi dokazno breme v zvezi s tem. Navedbe stranskega udeleženca, s katerim nasprotuje nameravani gradnji, morajo biti tako natančne, da omogočajo konkretizacijo spornih vprašanj in njihovo konkretno vsebinsko obravnavo. Ali konkretne navedbe ustrezajo temu standardu, mora presoditi pristojni upravni organ v vsakem konkretnem primeru posebej. Organ se ni dolžan spuščati v presojo predložene projektne dokumentacije z vidika primernosti v njej predstavljenih tehničnih oziroma strokovnih rešitev, temveč mora preveriti, ali ima projektna dokumentacija vse sestavine, ali je gradnja skladna s prostorskim uvedenim aktom, kot tudi, ali je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj. Tako organ ni dolžan preverjati ali je dostopna pot mogoča in ali je mogoča zgolj z večjim gradbenim posegom. V kolikor trditve tožnika držijo, bo navedena okoliščina na škodo investitorju, saj v takem primeru gradnje v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem ne bo mogel izvesti. Wed 27 May 2026 17:02:17 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489912&database[UPRS]=UPRS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489912 Tožena stranka je s tem, ko je tožniku izdala izpodbijano odločbo kot dopolnilno odločbo na podlagi 220. člena ZUP, četudi je z odločbo z dne 26. 4. 2026 že odločila o vseh njegovih zahtevkih iz prošnje za dodelitev BPP, nepravilno uporabila materialno pravo, kar je razlog za odpravo izpodbijane odločbe. Wed 27 May 2026 17:02:16 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489911&database[SOVS]=SOVS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489911 Predlog se zavrne. Wed 27 May 2026 17:02:14 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489910&database[SOVS]=SOVS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489910 Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilen materialnopravni zaključek, da tekmovanja "Matemček", ki je potekalo 26. 11. 2022, "Razvedrilna matematika", ki je potekalo 25. 2. 2023 ter "Logična pošast", ki je potekalo 20. 5. 2023, izpolnjujejo pogoj sofinanciranja iz javnih sredstev iz prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1. Wed 27 May 2026 17:02:13 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489909&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489909 Glede na zakonsko podlago za priznanje preživnine razvezanemu zakoncu oziroma pogoje, na podlagi katerih lahko pravica do preživnine preneha, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sicer zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je med dohodke toženke štelo varstveni dodatek, slednje pa na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ni vplivalo. Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) v 2. členu določa, da sta denarna socialna pomoč in varstveni dodatek socialno varstvena prejemka, namenjena tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Wed 27 May 2026 17:02:12 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489908&database[UPRS]=UPRS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489908 Tožena stranka tudi ob tožnikovem uspehu s tožbo v tem upravnem sporu in odpravi izpodbijanega akta v ponovnem postopku ne bi mogla sprejeti nove, zanj bolj ugodne odločbe, s katero bi tožnika iz zaprtega oddelka zavoda premestila na polodprti oddelek, saj je bil s prestajanja kazni zapora dne 8. 7. 2022 izpuščen na prostost in zaporne kazni ne prestaja več. Tožnik od dne odpusta iz zavoda (8. 7. 2022), v zvezi s katerim je predlagal spremembo pri namestitvi, nima več pravnega interesa za tožbo, ker morebitna ugoditev obravnavni tožbi ne bi mogla izboljšati njegovega pravnega položaja. Wed 27 May 2026 17:02:10 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489907&database[SOVS]=SOVS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489907 Zahteva, ki skoraj v celoti pomeni dobeseden prepis pritožbe, ne zadosti standardu konkretiziranosti zahteve za varstvo zakonitosti, ki je samostojno pravno sredstvo. Vložnik (v tem primeru zagovornik, ki je prava vešč) mora namreč v zahtevi konkretizirano in poglobljeno uveljavljati kršitve, ki jih zatrjuje ter jih ustrezno utemeljiti, pri čemer se mora v relevantnem obsegu soočiti tudi s stališči višjega sodišča. V okviru pristojnosti Vrhovnega sodišča, ko odloča o izrednih pravnih sredstvih, ni zaobsežena ponovna presoja pritožbe, ki je zgolj preimenovana v zahtevo za varstvo zakonitosti, oziroma dobesednega prepisa pritožbenih navedb. Takšen način vlaganja izrednih pravnih sredstev dejansko pomeni obid zakonskih in ustavnih določb o dostopu do Vrhovnega sodišča (127. člen Ustave Republike Slovenije - v nadaljevanju Ustava, v zvezi s 4. točko prvega odstavka 106. člena Zakona o sodiščih in 420. členom ZKP) in v samem bistvu predstavlja zlorabo procesnega položaja zagovornika, ki mu je zaupan na podlagi 29. člena Ustave, 75. člena ZKP in prvega odstavka 421. člena ZKP. S tovrstnim nepoštenim ravnanjem, ki se ga poslužuje - obravnavana zadeva ni samostojni primer - nikakor ne ravna v korist stranke, na drugi strani pa si pred Vrhovnim sodiščem sam zagotavlja položaj, ki ni skladen z namenom njegovega procesnega upravičenja oziroma je ta popolnoma izvotljen, kar pomeni zlorabo procesne pravice. Wed 27 May 2026 17:02:09 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489906&database[VDSS]=VDSS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489906 Izvedensko mnenje z dopolnitvijo je jasno, popolno, skladno in prepričljivo, zato ni bilo nobenega razloga za ponovitev dokaza z drugim izvedencem (drugi in tretji odstavek 254. člena ZPP). Zgolj dejstvo, da se tožnik z mnenjem ne strinja, pa ne utemeljuje postavitve drugega izvedenca. S tem, ko je izvedenec podal mnenje, da ugotovitve podpirajo predpostavko, da je sporni podpis (na sporazumu o prenehanju delovnega razmerja) tožnikov, oziroma da je verjetno, da je sporni in primerjalne podpise napisala ista oseba (tožnik), je smiselno odgovoril tudi na tožnikovo vprašanje, ali je podpis na sporazumu o prenehanju delovnega razmerja ponarejen. Wed 27 May 2026 17:02:06 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489905&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489905 Za presojo spornega pravnega razmerja (najem tovornega vozila) je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo avstrijsko materialno pravo, upoštevaje da pravdni stranki uporabe prava nista pogodbeno izbrali in se zato za njuno pogodbeno razmerje uporabi pravo države, v kateri ima običajno prebivališče pogodbena stranka, ki je dolžna opraviti za posamezno pogodbo značilno izpolnitev. V obravnavani zadevi pa je to tožeča stranka (ki je pravna oseba avstrijskega prava), ki je kot izvajalka storitev dala v najem tovorno vozilo (2. točka 4. člena Uredbe ES številka 593/2008 evropskega parlamenta in sveta z dne 17. 6. 2008 o pravu, ki se uporablja za obligacijska razmerja - Rim I). Wed 27 May 2026 17:02:04 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489904&database[SOVS]=SOVS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489904 Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera tožnica v zvezi z zahtevkom za plačilo nadurnega dela zadostila pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu. Wed 27 May 2026 17:02:03 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489903&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489903 Glede storilčeve pritožbe, ki je torej po vsebini prošnja za obročno plačilo globe, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da za odločanje o tem predlogu ni pristojno sodišče, temveč lahko storilec, skladno z drugim odstavkom 18. člena ZP-1, zaprosi za obročno plačilo globe po poteku roka za plačilo globe, pri organu, pristojnem za prisilno izterjavo. Iz podatkov spisa ni razvidno, da bi storilec takšen predlog podal pred FURS. Upoštevaje, da so izpolnjeni prav vsi pogoji za nadomestni zapor iz 20.a in 192.a - 192.č člena ZP-1, pa torej storilec s prošnjo za obročno plačilo globe v tem postopku ne more uspeti. Storilec pa lahko tudi v postopku odreditve nadomestnega zapora plača globo (tudi delno). Wed 27 May 2026 17:02:01 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489902&database[UPRS]=UPRS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489902 Za ugotavljanje obstoja sistemskih pomanjkljivosti v azilnih postopkih na Hrvaškem v tej zadevi lahko pomembne le sistemske pomanjkljivosti v azilnem postopku, ki se nanašajo na obravnavanje že vloženih prošenj za mednarodno zaščito in prosilcev, kot je tožnik, ne pa pomanjkljivosti, ki se nanašajo na sprejem namere oziroma prošnje za mednarodno zaščito (v okviru policijskega postopka). Ravnanje hrvaških organov pri vstopu v državo in pri zagotavljanju dostopa do azilnega postopka je sicer del skupnega azilnega sistema, zaradi česar ravnanj policije v neposredni zvezi z vložitvijo namere za vložitev prošnje za mednarodno zaščito ni mogoče strogo ločiti od postopka po vložitvi prošnje za mednarodno zaščito. Vendar je treba domnevo o varnosti druge države presojati v vsakem individualnem primeru. Nevarnost, da bo kršeno načelo nevračanja, je treba presojati ob upoštevanju dejanskih okoliščin, ki jim bo posameznik izpostavljen ob vrnitvi v drugo državo. Wed 27 May 2026 17:01:59 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489901&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489901 Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo v posledici zaključka, da je storilkina pritožba z dne 9.7.2025 prepozna. Vsled temu so neutemeljene vse pritožbene trditve, ki se nanašajo na storilkino potrebo po vozniškem dovoljenju (je mati samohranilka, ki se vozni na delo v gradbeništvo in na popoldansko izobraževanje), saj na zaključek o prepoznosti njene pritožbe, na katerem temelji v pritožbeno presojo predloženi sklep sodišča prve stopnje, ne morejo vplivati. Wed 27 May 2026 17:01:56 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489900&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489900 Dokaz, ki ga je dolžnik priložil ugovoru, je v širšem smislu v neposredni zvezi s pobotom, ki ga dolžnik zatrjuje, zato je sodišče prve stopnje tak ugovor pravilno štelo za obrazložen in na njegovi podlagi razveljavilo sklepa o izvršbi. Drugačna odločitev bi bila v nasprotju z ustavno zahtevo po enakosti orožij in bi posegla v dolžnikovo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS ter v pravico do poštenega sojenja, dolžniku pa bi odvzeli možnost, da se o njegovi obveznosti na podlagi vseh razpoložljivih dokaznih sredstev odloči v pravdnem postopku. Wed 27 May 2026 17:01:55 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489899&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489899 Postopki po Zakonu o duševnem zdravju so nujni (prvi odstavek 33. člena. ZDZdr). Prav tako sodišče samo navaja, da je tolmačko kontaktiralo na dan naroka in je bila slednja na voljo takoj, kar pa še ne pomeni, da zadeve ni mogoče opredeliti po prvem odstavku 47. člena Pravilnika. Kot navaja pritožba, je delo, ki ga je za tisti dan imela za opraviti (šlo je za pisno delo od doma) odložila in dobro uro zatem, ko jo je sodišče kontaktiralo že opravljala svoje delo na naroku. Wed 27 May 2026 17:01:53 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489898&database[UPRS]=UPRS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489898 Pri razlagi teka roka za oddajo vloge na javni razpis je treba upoštevati določbe ZUP glede pravočasnosti vlog. ZUP navedeno vprašanje ureja tako glede procesnih kot materialnih rokov. V skladu v prvim odstavkom 68. člena ZUP je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče rok. Da toženka tožnikove vloge ni prejela pred ali najkasneje 7. 4. 2023, ni sporno. Drugi odstavek 68. člena ZUP pa določa, da če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto. Domneva iz drugega odstavka 68. člena ZUP torej velja le, če se vloga pošlje po pošti priporočeno pristojnemu organu, česar tožnik nesporno ni storil. Sodišče sicer verjame tožniku, da je pošto pošiljko oddal na način, da jo je odvrgel v poštni nabiralnik 7. 4. 2023 zvečer, tj. po zaprtju poštnih poslovnic. Vendar gre v tem primeru za navadno poštno pošiljko in tako zanjo ne velja domneva iz drugega odstavka 68. člena ZUP. Zato je treba šteti, da je bila vloga oddana na pošti 11. 4. 2023, kot izhaja iz poštnega žiga na kuverti. To pa je po preteku v javnem razpisu določenega roka. Wed 27 May 2026 17:01:52 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489897&database[UPRS]=UPRS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489897 Za ugotavljanje ovir za predajo Republiki Hrvaški na podlagi Uredbe Dublin III je bistvenega pomena to, kako ravnajo hrvaški organi z osebami, ki imajo status prosilcev za mednarodno zaščito. Naravo in resnost navranosti nečloveškega ravnanja, ki grozi prosilcu zaradi predaje v drugo državo članico v postopku sprejema po Uredbi Dublin III, je treba oceniti na podlagi podatkov o tistih pomanjkljivostih azilnega sistema, ki so upoštevne v okoliščinah, v katerih se bo prosilec znašel po predaji. Wed 27 May 2026 17:01:50 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489896&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489896 Pravno odločilnih ugotovitev, na katerih temelji izpodbijani sklep, storilec v pritožbi ne izpodbija, temveč zgolj pojasnjuje, kakšne posledice bo zanj imela izguba vozniškega dovoljenja (ki ga potrebuje za redno opravljanje zaposlitve, za življenjske potrebe ter prevoze bolne matere). Ker iz besedila tretjega odstavka 202.e člena ZP-1 jasno izhaja, da sodišče v taki procesni situaciji, kot je izkazana v predmetni zadevi, nima možnosti tehtanja, ali naj storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti, te okoliščine v predmetnem pritožbenem preizkusu niso upoštevne. Iz enakega razloga na presojo sodišča tudi ne morejo vplivati pritožbeno izpostavljene okoliščine, da je storilec opravil zdravniški pregled in tečaj varne vožnje ali da od storitve zadnjega prekrška ni storil več nobenega, kot tudi ne obljube, da bo spoštoval vse pogoje, ki jih določi sodišče. Wed 27 May 2026 17:01:49 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489895&database[UPRS]=UPRS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489895 Toženka je napačno uporabila materialno pravo, konkretno določbe 24. člena ZBPP, saj organ ni opravil ustrezne vsebinske presoje materialnih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, temveč se je zadovoljil z abstraktnimi ugotovitvami brez konkretne utemeljitve življenjskega pomena zadeve za prosilca. Wed 27 May 2026 17:01:47 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489894&database[UPRS]=UPRS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489894 Za odločitev v zadevi je ključna določa 1. točke tar. št. 4 OT, po kateri je odvetnik upravičen do nagrade za zastopanje v postopku mediacije, če do sklenitve poravnave ne pride. Toženka bi morala tožnici priznati nagrado za odsotnost iz pisarne za vsak pristop na mediacijsko srečanje in urnino za začete nadaljnje pol ure trajanja mediacijskega srečanja. Tožnica je poleg nagrade za storitve zastopanja na mediacijskih srečanjih uveljavljala tudi plačilo izdatkov, potrebnih za izvršitev storitev za upravičenko, vključno z urnino in plačilom za odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko (6. člen OT). Odvetniške storitve so ovrednotene v posebnem delu OT in se skladno s 4. členom OT praviloma vrednotijo s številom točk in ne po porabljenem času. Pojem cene oziroma nagrade za odvetniške storitve iz OT ne zajema nagrade za porabljen čas med zastopanjem na narokih, ogledih in drugih sorodnih storitvah, za čakanje na narok, za čakanje med posvetovanjem organa ali podobne porabe časa (urnina - 6. člen OT). Stališče, da urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne ne predstavljata odvetniške storitve, je sprejeto tako v upravnosodni praksi kot tudi v praksi civilnih sodišč, ki odvetniške storitve razmejuje od ostalih odvetniških stroškov, tj. urnine, izdatkov, potrebnih za izvršitev storitve in podobno. Okoliščina, da je v I. poglavju B. Posebnega dela OT pod naslovom Mediacije in poravnave navedeno, da so posamezne storitve določene z v nadaljevanju navedenim številom točk narekuje zaključek, da se vrednosti iz tar. št. 3 in tar. št. 4 OT nanašajo na vrednosti odvetniških storitve in ne tudi na odvetniške izdatke. To pomeni, da je tudi v primeru, ko pride do sklenitve sodne poravnave, izključena pravica odvetnika le do plačila zastopanja v postopku mediacije v smislu cene te odvetniške storitve in ne tudi njegova pravica do plačila izdatkov, nastalih z mediacijskimi srečanji. V tem primeru je torej treba besedno zvezo iz prvega odstavka 6. člena OT, da gre odvetniku urnina "vselej poleg plačila za zastopanje" razumeti v pomenu, da se urnina prizna tudi, če je bil odvetnik upravičen do plačila za zastopanje na mediacijskem srečanju, prav tako pa tudi obratno, da je do urnine upravičen, četudi mu je bilo priznano plačilo za sklenitev poravnave. Wed 27 May 2026 17:01:45 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489893&database[UPRS]=UPRS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489893 Drugi tožnik ni bil stranka v postopku izdaje izpodbijanega sklepa (in niti stranski udeleženec), saj je vlogo, obravnavano z izpodbijanim sklepom, vložil prvi tožnik. Zato je treba tožbo drugega tožnika (ne glede na njegov pravni interes za izid postopka) na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči. Komisija je pri izdaji izpodbijanega sklepa pravilno izhajala iz procesnopravnega in materialnopravnega pomena določbe drugega odstavka 5. člena ZOPDA, kakor jo razume tudi Ustavno sodišče v odločbi U-I-21/24 (21. in 22. točka obrazložitve), tj. da lahko dedič pokojnega upravičenca le nadaljuje postopek, ki ga je z vložitvijo popolne vloge zahteve začel že upravičenec, in da le v tem primeru na dediča preide odškodninska terjatev pokojnega upravičenca. Ker pa je zakonska ureditev iz te določbe po odločbi Ustavnega sodišča U-I-21/24 ustavno neskladna, nanjo upoštevaje tretji odstavek 1. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) ni mogoče opreti odločitve (prim. tudi sodbo in sklep Vrhovnega sodišča X Ips 49/2021 z dne 27. 8. 2025) v tej zadevi, v kateri do začetka učinkovanja navedene odločbe (z dnem objave v Uradnem listu RS, to je 27. 6. 2025) še ni bilo pravnomočno odločeno. To pomeni, da je bila z zavrženjem vloge prvega tožnika v izpodbijanem sklepu narejena bistvena kršitev določb upravnega postopka in zmotno uporabljeno materialno pravo. Komisija posledično ni ugotavljala ključne okoliščine, ki po stališču Ustavnega sodišča nepodedljivo osebno terjatev spremeni v podedljivo, tj. če je C.C. pred smrtjo jasno izjavil voljo, da želi prejeti denarno odškodnino za posledice mezotelioma plevre oziroma če je začel postopek verifikacije te poklicne bolezni. Wed 27 May 2026 17:01:44 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489892&database[SOVS]=SOVS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489892 Zgolj predvidevanje, da bo v sporu predlagan določen dokaz (npr. zaslišanje zdravnika, ki za sodišče izvaja storitve s področja medicine dela), glede katerega v tožbi tudi ni nobenih trditev, ne more biti razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča Wed 27 May 2026 17:01:42 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489891&database[UPRS]=UPRS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489891 Sklep drugostopenjskega organa, s katerim je bila zavrnjena pritožba tožnika vsebinsko ni posegel v odločitev prvostopenjskega organa, ne more biti predmet izpodbijanja vsebinskih ugovorov v upravnem sporu. Wed 27 May 2026 17:01:41 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489890&database[UPRS]=UPRS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489890 Ovira za predajo prosilca odgovorni državi članici je domneva, da v tej državi obstajajo pomanjkljivosti v izvajanju postopkov glede vloženih prošenj za mednarodno zaščito ali/in pri namestitvi prosilcev (bivanjski pogoji, prehrana, zdravstvena oskrba itd.). Pri tem ne zadošča vsakršna kršitev pravil direktiv, ki urejajo minimalne standarde za sprejem prosilcev za azil in postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca, ampak morajo biti pomanjkljivosti sistemske. Take so, ko ni zagotovil, da bo glede na razmere odgovorna država članica resno obravnavala vloženo prošnjo in da prosilca ne bo izpostavila življenjskim razmeram, ki pomenijo ponižujoče oziroma nečloveško ravnanje. Države članice so namreč zavezane k spoštovanju temeljnih pravic prosilcev za mednarodno zaščito, zato prosilca ne smejo predati odgovorni državi članici, če ni mogoče, da ne bi vedele, da sistematične pomanjkljivosti sistema azilnega postopka in pogojev za sprejem prosilcev za azil v tej državi članici pomenijo utemeljene razloge za prepričanje, da bi bil prosilec izpostavljen resnični nevarnosti, da se bo z njim nečloveško ali ponižujoče ravnalo. Pristojni organ se mora pri presoji nevarnosti opreti na objektivne, zanesljive, natančne in ustrezno posodobljene podatke o razmerah v drugi državi članici, ki dokazujejo dejanske sistemske ali splošne pomanjkljivosti, ki zadevajo določeno skupino oseb, bodisi nekatere druge relevantne okoliščine. Ti podatki lahko izhajajo zlasti iz mednarodnih sodnih odločb, kot so sodbe ESČP, iz sodnih odločb odreditvene države članice ter iz odločb, poročil in drugih dokumentov organov Sveta Evrope ali Združenih narodov. Wed 27 May 2026 17:01:39 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489889&database[UPRS]=UPRS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489889 Obrazložitev izpodbijane odločbe je tako pomanjkljiva, da ni mogoče preizkusiti, ali so količine odpadne embalaže, za katero velja skupno izpolnjevanje obveznosti PRO, in količine, ki bi jih v tem obdobju moral prevzeti tožnik, pravilno ugotovljene. Wed 27 May 2026 17:01:37 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489888&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489888 Sodišče prve stopnje je izdalo popravni sklep na podlagi 328. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, s katerim je obrazložitev sklepa z dne 3. 3. 2025 dopolnilo z dolžnikovimi navedbami, ki jih je podal v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja, ter navedbami upraviteljice, ki so iz obrazložitve sklepa z dne 3. 3. 2025 pomotoma izpadle. V dopolnitvi obrazložitve je le natančneje navedlo dolžnikove zdravstvene težave in njegove dolgove, ki pa jih je pri sprejetju odločitve upoštevalo. Podatek Upravne enote o tem, da je bil dolžnik zaveden kot lastnik oziroma uporabnik navedenega motornega vozila v obdobju od 14. 1. 2020 do 14. 1. 2025, ne predstavlja zgolj indica ali dvoumnega podatka o lastništvu vozila, kot to trdi pritožnik, temveč gre za uraden podatek iz registra motornih vozil. Zato je bilo postopanje upraviteljice pravilno in skladno z določbami ZFPPIPP. Wed 27 May 2026 17:01:36 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489887&database[UPRS]=UPRS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489887 Med strankama ni sporno, da je od sprejetja zahteve Švicarske konfederacije za ponovni sprejem tožnika preteklo šest mesecev, v katerih se predaja prosilca ni izvedla in je torej še vedno v Republiki Sloveniji. Med strankama so nesporno nastopile okoliščine, zaradi katerih tožena stranka izpodbijanega akta ne bo mogla izvršiti. Zato si z odločitvijo v tem upravnem sporu, torej tudi v pritožbenem postopku, tožnik ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Pravni interes v tem upravnem sporu za tožnika torej ne obstoji, saj so učinki, ki jih zasleduje, že obstoječi (na podlagi zakonskih določb). Wed 27 May 2026 17:01:35 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489886&database[SOVS]=SOVS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489886 Zakonski znak "namen, da ugrabljenega prisili, da nekaj stori, opusti ali trpi" je v obravnavani zadevi razpoznaven v konkretnem opisu dejanja, z navedbo objektivnih, navzven zaznavnih očitkov. Opisano je, da je bil oškodovanec prisiljen trpeti pretepanje ter lepljenje rok in ust, kot tudi grožnjo z ustrelitvijo, podkrepljeno s strelnim orožjem, naslonjenim na njegovo glavo. Wed 27 May 2026 17:01:33 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489885&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489885 Ne glede na sicer točna navajanja pritožnika, da za prodajo konkretnih nepremičnin in za veljavnost sklenjene prodajne pogodbe dejansko ni bila potrebna sestava prodajne pogodbe v obliki notarskega zapisa, v zvezi s tem ni moč prezreti, da ob dejstvu, da je bila odločitev za sestavo prodajne pogodbe v taki obliki očitno sprejeta in željena tudi s strani obdolženke, so tudi slednjo, v taki situaciji, ko je šlo za sestavljanje javne listine, pač zavezovale določene obveznosti, ki izvirajo iz same narave in pomena take listine. Zato so navedbe o drugačni možni sklenitvi prodajne pogodbe v obravnavanem primeru neupoštevne, ker se jih obdolženka pač ni poslužila. Višje sodišče ugotavlja, da navajanje obdolžene v delu, ko je omenjala tudi svoj prejšnji priimek, nima odločilnega pomena glede na njeno siceršnjo komunikacijo in predložitev dokumentov notarju, ki so služili za sestavo predmetne listine. Prvostopenjsko sodišče je v točki 13 povzelo izpovedbo notarja E. E. in v zvezi s tem pravilno ocenilo tudi, da samo dejstvo védenja za predhodno zakonsko zvezo s C. C. (česar se, mimogrede notar niti ni natančno spomnil), med njimi pa sicer ni šlo za neke prijateljske odnose, ne pomeni nujno tudi védenja, da so med bivšima zakoncema ostala še kakršnakoli sporna ali nerešena premoženjska vprašanja. Razlogom v točki 13 izpodbijane sodbe, zato višje sodišče brez zadržkov pritrjuje, ker so ti pravilni, navajanja obdolženke pa so razvidna iz predložene dokumentacije notarju za pripravo notarskega zapisa o prodaji nepremičnin, in so bila skladna tudi z ugotovitvami v zemljiški knjigi, zato se je notar upravičeno zanesel na takšna obdolženkina navajanja. Wed 27 May 2026 17:01:32 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489884&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489884 Sodišče prve stopnje je o predlogu predlagatelja za sodni depozit z izpodbijanim sklepom sicer res odločilo, brez da bi nasprotnemu udeležencu predhodno vročilo predlog z namenom, da se o njem izjavi. Glede na dikcijo 211. člena ZNP-11 pa zaradi navedenega ni zašlo v že zgoraj navedeno procesno kršitev. Wed 27 May 2026 17:01:31 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489883&database[SOVS]=SOVS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489883 Onkraj razlagalnega dvoma je, da je pritožnikov poizkus, kako v ta postopek vpeljati preizkus v luči 338. člena ZPP, procesno zgrešen in v nasprotju s samo sržjo tega pravdnega sredstva. 357.a člen ZPP in postopek, ki ga ureja, ne daje pooblastila Vrhovnemu sodišču, da bi poseglo v vsebinsko presojo pritožbenega sodišča, tudi če pritožnik trdi, da je očitno napačna. Wed 27 May 2026 17:01:30 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489882&database[UPRS]=UPRS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489882 Glede na določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP ni mogoče priznati BPP za odvetniške storitve, ki so bile opravljene na dan vložitve prošnje za dodelitev BPP (in ne šele po dnevu, ko je bila prošnja vložena). Wed 27 May 2026 17:01:28 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489881&database[UPRS]=UPRS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489881 Med strankama je sporna odločitev tožene stranke, ki je tožeči stranki priznala stroške, nastale s pripombami na zapisnik v višini, ne pa celotnega zneska po računu, ki ga je pripombam priložil pooblaščenec tožeče stranke. Po 28. členu Pravilnika se stranki povrnejo le dejanski stroški zastopanja, ki pa jih je mogoče ugotoviti in o njih presojati le, če so specificirani in izkazani. V računu, ki ga je pripombam priložila tožeča stranka in s katerim je uveljavljala zahtevek za povračilo stroškov, pa je bil preciziran zgolj zahtevek "priprave pripomb", navedba "sodelovanje v davčnem postopku" pa je splošna do te mere, da ni mogoče razbrati, kakšne stroške je s tem želela uveljavljati tožeča stranka. Wed 27 May 2026 17:01:27 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489880&database[UPRS]=UPRS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489880 Samovoljna zapustitev azilnega doma v času po izdaji odločbe vpliva tudi na vodenje upravnega spora, ki teče na podlagi tožnikove tožbe zoper izdano zavrnilno odločbo o prošnji. Iz tožnikovega ravnanja je razvidno, da je prenehal njegov namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist, s tem pa tudi, da izpodbijana zavrnilna odločba očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito. Poleg tega imajo prosilci za mednarodno zaščito v postopku ne le pravice, ampak tudi obveznosti, med drugim biti vedno dosegljiv pristojnemu organu, se odzivati na njegova vabila in se podrejati njegovim ukrepom. Wed 27 May 2026 17:01:24 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489879&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489879 V pritožbi neutemeljeno vztraja pri pravni relevantnosti morebitne goljufije za obstoj oziroma veljavnost pogodbenega razmerja med tožnico (kreditodajalko) in tožencem (kreditojemalcem). Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da prevara toženca s strani tretjih oseb – tudi če je podana – ne vpliva na dejstvo, da je kreditno pogodbo po veljavnem protokolu podpisal in obveznost prevzel toženec, kar je slednji tudi priznal. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bi prevara s strani tretjih na veljavnost pogodbe vplivala le, če bi tožnica ob sklenitvi pogodbe zanjo vedela ali bi morala vedeti (prim. tretji odstavek 49. člena Obligacijskega zakonika), česar pa toženec ni trdil. Wed 27 May 2026 17:01:22 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489878&database[SOVS]=SOVS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489878 Izpodbijanje stališč, ki so v sodni praksi Vrhovnega sodišča že ustaljena, ne more biti uspešno. Utrjeno je namreč, da se v primeru, ko je pripor odrejen zaradi pripornega razloga begosumnosti - drugače kot to velja pri ponovitveni nevarnosti - (i) test sorazmernosti v ožjem smislu praviloma ne zahteva in (ii) da v okviru tega pripornega razloga subjektivnih okoliščin ni treba posebej ugotavljati. Wed 27 May 2026 17:01:21 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489877&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489877 Upnik ima po veljavni ureditvi sicer prosto izbiro, koga bo predlagal za izvršitelja v posamezni izvršilni zadevi, kar pa ne pomeni, da je že zgolj zato kar samodejno upravičen do vseh stroškov, ki mu nastanejo s tem v zvezi. Navedeno se odraža tudi v določilu šestega odstavka 11. člena Pravilnika o taifi za plačilo dela izvršiteljev in o povrnitvi stroškov v zvezi z njihovim delom, po katerem se v primeru, če je na predlog upnika za opravo izvršilnih dejanj postavljen izvršitelj s sedežem izven območja okrožnega sodišča, za katerega je imenovan, potni stroški, nastali na območju izven tega okrožnega sodišča, in dnevnice, ki pripadajo izvršitelju po določbah tega pravilnika, štejejo za stroške upnika in ne za izvršilne stroške. Takšna ureditev izhaja iz pravila, da upnik ni upravičen do vseh stroškov, ki so nastali v izvršbi, ampak le tistih, ki so bili potrebni za izvršbo. Izbira izvršitelja, ki ima sedež izven območja okrožnega sodišča, v katerega sodi okrajno sodišče, ki vodi izvršbo, pomeni za upnika stroškovno breme v delu stroškov, ki izvršitelju nastanejo od kraja njegovega sedeža do območja okrožja, ki vodi izvršbo. V takem primeru se kilometrina izračuna s pomočjo spletnega zemljevida, in sicer tako, da se ugotovi razdalja med sedežem oziroma naslovom dolžnika, ki opravlja rubež, in zunanjo mejo okrožja, ki vodi izvršbo. Razdalja in kilometrina od izvršiteljevega sedeža in mejo okrožja okrajnega sodišča, pod katero sodi dolžnik, je torej vedno upnikov strošek. Wed 27 May 2026 17:01:19 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489876&database[UPRS]=UPRS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489876 Po prvem odstavku 28. člena ZUS-1 v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZVO-P je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Ta tridesetdnevni rok za vložitev tožbe velja tudi za tožbo iz 4. člena ZUS-1, na kar kaže določba prvega odstavka 23. člena ZUS-1, ki določa, da prične rok za tožbo teči z vročitvijo upravnega akta stranki oziroma takrat, ko je bilo storjeno posamično dejanje, s katerim se posega v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika. Wed 27 May 2026 17:01:17 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489875&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489875 Sodišče prve stopnje je ugovor po izteku roka dolžnikov B. B. in C. C. z dne 22. 10. 2025 pravilno zavrglo, saj je le-ta nedovoljen. Dolžnika namreč v njem nista zatrjevala nobenega novega dejstva v zvezi s samo terjatvijo, ki v času vložitve prejšnjih ugovorov še ne bi obstajalo. Tudi v tem ugovoru po roku sta dolžnika prerekala pravilnost upnikovega obračuna terjatve, in zatrjevala, da je bila terjatev že v celoti poplačana oziroma celo preplačana, kar pa ni razlog, ki bi ga bilo dopustno uveljavljati v ugovoru po roku. Poleg tega je o takšnem ugovoru po roku dolžnikov že bilo pravnomočno odločeno, in sicer s sklepom z dne 14. 7. 2022 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 1270/2022 z dne 22. 11. 2022. Podana je torej tudi procesna ovira res iudicata. Wed 27 May 2026 17:01:16 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489874&database[SOVS]=SOVS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489874 V obravnavanem primeru se obsojenka ni odločila za sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino v pisni obliki, temveč v obliki neposredno izvršljive javne listine - notarskega zapisa. S tem je pravnemu poslu očitno skušala zagotoviti večjo pravno trdnost, hkrati pa je na sebe prevzela tudi vse posledice, ki jih prinaša sklenitev pogodbe v obliki notarskega zapisa. To med drugim pomeni tudi, da notarja ni smela spraviti v zmoto glede dejstev in okoliščin, ki bodo navedeni v javni listini. Prav to pa je obsojenka storila, ko je notarju izjavila, da na predmetu prodajne pogodbe ne obstajajo nobena upravičenja tretjih oseb oziroma nobeno dejstvo, ki bi ogrožalo lastninsko pravico ali posest kupca, čeprav je vedela, da so nepremičnine, ki so predmet prodaje, del še nerazdeljenega skupnega premoženja nje in njenega nekdanjega zakonca. Iz dosedanje prakse Vrhovnega sodišča je razvidno stališče, da presoja kdo je s kaznivim dejanjem oškodovan, ni omejena le na pravno dobrino, ki je varovana z določenim kaznivim dejanjem. Objekt, ki je z določenim kaznivim dejanjem zaščiten, je le izhodišče za presojo, ali ima določena oseba položaj oškodovanca v kazenskem postopku. Ne more pa ta predstavljati absolutne ovire za konkretno presojo, ali je bila s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena določena pravica. Sodišče je v obravnavanem primeru, upoštevaje okoliščine konkretnega primera, obsojenkinemu nekdanjemu možu utemeljeno priznalo status oškodovanca v kazenskem postopku. Obsojenkin nekdanji zakonec pri prodaji nepremičnin, ki so nedvomno sodile v skupno premoženje, ni sodeloval, zaradi česar so bili brez dvoma ogroženi njegovi premoženjski interesi. Obsojenka je namreč s svojim ravnanjem razpolagala z nepremičninami, ki so bile skupna last nje in njenega nekdanjega moža, s čimer ga je prikrajšala najmanj za sodelovanje v morebitnih pogajanjih s kupcem nepremičnin, ki so predstavljale skupno premoženje nekdanjih zakoncev. Wed 27 May 2026 17:01:14 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489873&database[UPRS]=UPRS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489873 Ugotovitev, ali je bil Paket poškodovan med prenosom je razrešitev spora in ugotovitev odškodninskega temelja, bistvena. Toženka se do tožničinega dokaznega predloga, to je potrdila o dostavi, ki naj bi dokazoval, da je prevzela A. nepoškodovan Paket, v izpodbijani odločbi niti ne opredeli, temveč svojo dokazno oceno gradi na fotografijah, ki tega dejstva (da bi bil Paket poškodovan med prenosom pošiljke) ne dokazujejo. Ekskulpacijski razlog z vidika izvajalca poštnih storitev določen tudi v drugem odstavku 49. člena ZPSto-2 in sicer povzeto, da je odškodninsko odgovoren v primeru, če pride do škode, ker poštna pošiljka ni imela notranje zaščite vsebine v skladu z določbami iz prvega odstavka 49. člena ZPSto-2, pošiljatelj. Zmotna je zato odločitev AKOS, kot je mogoče povzeti, da bi morala zahteva po dodatni zaščiti biti določena v Splošnih pogojih, ker že zakon določa, da je v primeru nezadostne notranje zaščite, odškodninsko odgovoren pošiljatelj (49. člena ZPSto-2). Wed 27 May 2026 17:01:13 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489872&database[VDSS]=VDSS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489872 Tretji odstavek 5. člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij oži zakonski okvir, določen v 2. alineji prvega odstavka 24. člena Zštip-1. Pri pogoju sofinanciranja iz javnih sredstev dodatno določa, da mora biti sofinanciranje izvedeno na podlagi javnega razpisa ali financiranje zagotovljeno neposredno s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo. Ker 24. člen ZŠtip-1 ne pogojuje dodelitve sredstev oziroma sofinanciranja na podlagi javnega razpisa oziroma neposrednega financiranja s strani ministrstva, je podzakonski akt prekoračil okvir, ki je dopuščen aktu, izdanemu za izvrševanje javnih pooblastil, saj je zožil z zakonom urejeno pravico. Kadar sodnik meni, da podzakonski akt, ki bi ga moral uporabiti pri sojenju, ni v skladu z Ustavo RS in zakonom, tega akta ne sme uporabiti, saj je vezan le na Ustavo RS in zakon (125. člen Ustave RS in 3. člen Zakona o sodiščih). Pravilniki so na zakon vezani tako, da v vsebinskem smislu ne smejo določati ničesar brez zakonske podlage in zunaj vsebinskih okvirov, ki morajo biti v zakonu izrecno določeni ali iz njega vsaj z razlago ugotovljivi, zato morajo vsebovati le določbe o izvrševanju posameznih zakonskih določb. Wed 27 May 2026 17:01:11 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489871&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489871 Tretji odstavek 189. člena ZIZ določa, da ko je dražba končana, sodišče ugotovi, kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno in razglasi, da je temu ponudniku domaknjena nepremičnina, šesti odstavek istega člena pa, da o domiku nepremičnine izda sodišče sklep, ki ga vroči vsem, katerim je vročilo odredbo o prodaji, ter vsem udeležencem dražbe. Zoper sklep o domiku ni pritožbe. Nepravilnosti pri dražbi se lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu. Zakonski določbi s tem nalagata obveznost sodišču izdati sklep o domiku po končani dražbi, pri čemer pa zakon ne določa natančnega roka, do katerega je potrebno izdati sklep, vsekakor pa pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine. Bistvo izdaje sklepa o domiku je torej seznanitev strank in ponudnika o dani najugodnejši ponudbi, pri čemer pa ne vzdržijo pritožbene trditve, da v primeru, ko sodišče ne izda sklepa o domiku, rok za plačilo kupnine še ni mogel začeti teči. Dolžnost sodišča je, da izda sklep o domiku, kar pa se v konkretnem primeru ni zgodilo. Pravilnik o objavah prodaj v spletnem iskalniku in spletnih javnih dražbah v izvršilnih postopkih (v nadaljevanju Pravilnik, veljaven od 7. 1. 2021 do 7. 3. 2026, torej v času izdaje izpodbijanega sklepa) v tretjem odstavku 12. člena določa, da je tekom spletne javne dražbe dražitelj znotraj sistema portala e-dražbe seznanjen z vsakokratno najboljšo ponudbo in s tem, ali je njegova ponudba najboljša, v 14. členu pa, da se po končani spletni javni dražbi samodejno izdela poročilo o poteku dražbe, ki je dražiteljem znotraj sistema portala e-dražbe na voljo v anonimizirani obliki, urednikom objave pa v neanonimizirani obliki. Enako določa tudi trenutno veljaven Pravilnik (Uradni list RS št. 13-502/2026, ki je v uporabi od 7. 3. 2026 v tretjem odstavku 13. člena ter v 16. členu). Kupec je bil v konkretnem primeru seznanjen s tem, da je bila njegova ponudba najugodnejša, in sicer v višini 61.875,00 EUR, nasprotnega v pritožbi niti ne zatrjuje, to pa potrjuje tudi plačilo kupnine dne 6. 11. 2025 v višini 50.500,00 EUR, kar predstavlja 98% od celotne kupnine in to kljub neizdaji sklepa o domiku. Ravno plačilo kupnine v višini 50.500,00 EUR potrjuje kupčevo gotovost, da je bila njegova ponudba na spletni javni dražbi najugodnejša in odpravlja kakršenkoli dvom o tem, da ni bil prepričan, da je ravno on najugodnejši ponudnik. Nasprotno, če kupnina sploh ne bi bila (niti delno) plačana, bi se lahko vzpostavil dvom, ali je bil najboljši ponudnik seznanjen z dano najugodnejšo ponudbo. Kupec pa tudi ne pojasni, zakaj je pretežni del kupnine plačal v roku kljub neizdaji sklepa o domiku in v pritožbi zatrjevani negotovosti. Zato opustitev izdaje sklepa o domiku ni vplivala na izdajo izpodbijanega sklepa, ki je spletno javno dražbo dne 9. 10. 2025 razveljavilo zaradi nepravočasnega celotnega plačila kupnine. Wed 27 May 2026 17:01:10 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489870&database[UPRS]=UPRS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489870 Zmotna je razlaga tožnice, da naj bi se na komunalno opremo priključil le objekt, ki se neposredno priključuje nanjo in ne tudi tisti objekt, ki se nanjo priključuje preko internega priključka. To velja tudi za priključevanje na cestno omrežje, javne površine in ravnanje z odpadki. Predmetna nadstrešnica za svoje delovanje potrebuje občinsko komunalno opremo in se nanjo tudi priključuje. Tožničina zatrjevanja, da predmetna nadstrešnica ni objekt, od katerega se plača komunalni prispevek, ker ni stavba, pač pa da je pomožni objekt, so neutemeljena. Ob upoštevanju, da je ZUreP-2 tisti, ki na zakonski ravni ureja odmero komunalnega prispevka, da je komunalni prispevek v obravnavni zadevi odmerjen za legalizacijo predmetne nadstrešnice, torej kot za njeno gradnjo, da Uredba v svoji Prilogi določa vrste objektov po CC-SI klasifikaciji in da tudi Odlok po tej klasifikaciji opredeljuje elemente izračuna komunalnega prispevka za stavbe, za katere se odmerja komunalni prispevek, je po presoji sodišča ključna opredelitev pojma stavbe v GZ (in ne v ZEN) ter na njegovi podlagi sprejete Uredbe o razvrščanju objektov. GZ v 37. točki prvega odstavka 3. člena GZ stavbo opredeljuje kot pokrit objekt, kamor se lahko vstopi in je namenjen bivanju ali opravljanju dejavnosti. Komunalni prispevek je bolj neposredno povezan s predmetom, za katerega se plačuje, kot so davki, ki so po svoji naravi splošne in nenamenske javne dajatve. Komunalni prispevek tudi ne obremenjuje zavezancev v odvisnosti od njihovega premoženja ali dohodkov, kar je sicer klasična značilnost davkov. Pri tovrstnih dajatvah je treba kot ustavnopravno omejitev upoštevati načelo ekvivalence. To načelo zahteva, da mora biti plačilo v sorazmerju s storitvijo ali drugo koristjo, ki jo skladno s predpisi zagotavlja nosilec javne oblasti. Načelo ekvivalence je kršeno, če je višina nadomestila določena očitno nesorazmerno glede na korist oziroma storitev, ki jo je zavezanec pridobil od nosilca oblasti in ga zato nerazumno obremenjuje. Wed 27 May 2026 17:01:08 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489869&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489869 Sodišče lahko dovoli izvršbo tudi v korist osebe, ki v izvršilnem naslovu ni označena kot upnik, če upnik glede prehoda terjatve razpolaga z eno od kvalificiranih listin v smislu prvega odstavka 24. člena ZIZ. Upnik B. d. o. o. pa je tej zahtevi v obravnavani zadevi zadostil, saj je izvršilnemu predlogu priložil notarsko overjeno Pogodbo o odstopu terjatev z dne 6. 5. 2015, ki predstavlja po zakonu overjeno zasebno listino in s tem listino iz prvega odstavka 24. člena ZIZ. Prenovitvena volja oz. animus novandi se ne domneva, temveč mora biti le ta izrecno in jasno izražena v vsebini dogovora, s katerim se stranke dogovorijo za novacijo. Brez konkretiziranih trditev strank sodišče njihove pogodbene volje ne more ugotavljati. V obravnavani zadevi je dolžnik v ugovoru zatrjeval, da je z upnikom sklenil dogovor o prenovitvi upniško dolžniškega razmerja, ki naj bi ga dokazovali ugovoru priloženi izjavi z dne 2. 6. 2015 in Dogovor o plačilu obveznosti z dne 2. 6. 2015. V dokaz je dolžnik predlagal tudi lastno zaslišanje in zaslišanje priče C. C., ki je pripravila navedeni dogovor. Ni utemeljen očitek o kršitvi načela kontradiktornosti, ker sodišče prve stopnje navedenih dokazov ni izvedlo. Sodišče je namreč dolžno izvajati dokaze le ob dovolj konkretiziranih trditvah strank, v obravnavanem primeru pa je iz ugovora razviden le datum nastanka listin, ki naj bi dokazovale sklenjeni dogovor. Dolžnik bi moral jasno in nedvoumno navesti vsaj še to, kdo na strani upnika naj bi sklenil zatrjevani dogovor, saj iz ugovora in dolžnikovega odgovora na upnikov odgovor ter ugovoru priloženega Dogovora o plačilu obveznosti z dne 2. 6. 2015 izhaja, da ga je za upnika C. C. le pripravila oziroma dolžniku poslala. Po drugi strani je priloženih izjav z dne 2. 6. 2015 in Dogovora o plačilu obveznosti z dne 2. 6. 2015 razvidno, da te listine niso podpisane ne s strani C. C. ne s strani koga drugega v imenu upnika. Razloga za nepodpis dogovora o novaciji s strani upnika, če je do njega res prišlo, pa dolžnik ni pojasnil. Niti terjatev iz naslova glavnice niti iz naslova zamudnih obresti do vložitve izvršilnega predloga še ni zastarala, saj je prišlo do pretrganja zastaranja, in sicer z dolžnikovo konludentno pripoznavo dolga. Dolžnik namreč ne ovrže dejanske ugotovitve v izpodbijanem sklepu, da iz ugovoru priloženih potrdil o dolžnikovih delnih plačilih v obdobju od 22. 5. 2015 do 11. 11. 2024 izhaja, da med posameznimi plačili nikoli ni minilo več kot tri leta. Posledično ni nastopilo niti zastaranje tistih zakonskih zamudnih obresti, ki so zapadle po izdaje izvršilnega naslova. Wed 27 May 2026 17:01:07 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489868&database[SOVS]=SOVS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489868 Revizija se dopusti glede vprašanja "Ali je pravilna materialnopravna presoja sodišča druge stopnje, ki je ugodilo zahtevku po izbrisni tožbi, kljub dejstvu, da materialnopravna podlaga (zavezovalni pravni posel) zemljiškoknjižnega dovolila ni napačna ali nična? Wed 27 May 2026 17:01:06 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489867&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489867 Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je sporna parcela last tožene stranke, saj je ob ustanovitvi te občine ležala na njenem območju, kar izhaja že iz označbe katastrske občine. Takšen dejanski zaključek pa je najmanj preuranjen, saj temelji na zmotni materialnopravni premisi, na kar upravičeno opozarja tožeča stranka v obravnavani pritožbi. Zgolj to, da se sporna nepremičnina nahaja v k.o. C ne more biti presumptio iuris et de iure lastništva parcele. Wed 27 May 2026 17:01:04 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489866&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489866 12. in 13. člen ZNUZJV vsebinsko ne posegata v določbe KZ-1 na način, da bi te določbe razveljavila, dopolnila ali spremenila, kar pritožbeno sodišče utrjuje v prepričanju, da pravilo retroaktivne uporabe milejšega zakona v obravnavani zadevi ni pravno relevantno. Wed 27 May 2026 17:01:03 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489865&database[VDSS]=VDSS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489865 Stroške priče je dolžan povrniti tožnik, ki je predlagal njeno zaslišanje, saj mu je brezplačna pravna pomoč z odločbama BPP z dne 24. 7. 2025 in z dne 1. 9. 2025 dodeljena le za pravno zastopanje v postopku pred sodiščem druge stopnje, kar ne zajema oprostitve plačila stroškov za pričo. Wed 27 May 2026 17:01:02 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489864&database[SOVS]=SOVS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489864 Opredelitev storilčevega ravnanja je predpogoj, da lahko govorimo o odgovornosti za prekršek, zato mora biti storilčeva storitev ali opustitev v opisu dejanskega stanja ustrezno konkretizirana. Prekrški po 5. alineji petega odstavka 50. člena ZCestn so oblikovani kot blanketna norma, saj storilcu očitajo ravnanje "v nasprotju s predpisi". V primeru tako abstraktnih in odprtih zakonskih znakov prekrška je nujno, da se storilčevo ravnanje, ki je v nasprotju s predpisi, določno konkretizira, saj je samo na ta način mogoče prepoznati, s katerim prepovedanim ali zapovedanim ravnanjem je storilec izpolnil zakonske znake očitanega prekrška. Zahteva po konkretizaciji znakov prekrška se ne nanaša na opis vzroka, zaradi katerega ni stekla mikrovalovna komunikacija med napravo DarsGO in napravami za izvajanje cestninjenja. Nujno pa je, da se v opisu dejanja opredeli konkretno izvršitveno ravnanje storilca, s katerim naj bi ta izpolnil zakonske znake določenega prekrška.