https://www.sodisce.si sl-si Fri 08 May 2026 16:58:04 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489599&database[SOVS]=SOVS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489599 V tej zadevi gre za spor majhne vrednosti, kjer je postopek praviloma pisen, poteka z izmenjavo vlog, kar je v tej zadevi tudi že v teku. Sklepa, da bi se tovrsten postopek laže izvedel pred Okrajnim sodiščem v Velenju, na podlagi trditve, da tam poteka že enaintrideset podobnih postopkov, ni mogoče utemeljiti. Fri 08 May 2026 16:58:02 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489598&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489598 V obravnavani zadevi je tožnik napačen tožbeni zahtevek postavil v času, ko je sodna praksa še dopuščala tožbeni zahtevek na ugotovitev neveljavnosti oporoke tudi v primerih, kadar bi bilo treba postaviti oblikovalni tožbeni zahtevek. Vendar pa ga je sodišče na prvem naroku za glavno obravnavo opozorilo na nesklepčnost tožbe, a tožbenega zahtevka kljub kvalificiranemu zastopanju ni ustrezno popravil. Neutemeljeno je njegovo pritožbeno vztrajanje, da je oblikovalni tožbeni zahtevek zajet v ugotovitvenem zahtevku, saj gre za vsebinsko različna zahtevka po pravnem varstvu. Prav tako tožnik nesklepčnega zahtevka ne more upravičevati z napačno napotitvijo, še posebej po tem, ko ga je sodišče na nesklepčnost ustrezno opozorilo. Fri 08 May 2026 16:58:00 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489597&database[UPRS]=UPRS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489597 Tožnikov predlog za obnovo je bil prepozen z vidika šestmesečnega roka po 89. členu ZDavP-2 kot tudi z vidika enomesečnega roka po 5. točki prvega odstavka 263. člena ZUP, in ga je bilo treba zavreči že iz tega razloga. Drži ugotovitev davčnega organa, da tožniku v postopku pravica do izjave ni bila kršena, poleg tega pa tožnik tudi ni podal novih dejstev in dokazov, ki jih ne bi mogel navesti že v ugotovitvenem postopku pred izdajo odmerne odločbe, kar pa je po drugem odstavku 261. člena ZUP pogoj za dopustnost predloga za obnovo postopka. Fri 08 May 2026 16:57:59 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489596&database[SOVS]=SOVS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489596 Dolžnik predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga torej nima postulacijske sposobnosti. Fri 08 May 2026 16:57:58 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489595&database[SOVS]=SOVS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489595 Sklep sodišča druge stopnje, s katerim je zavrnilo dolžničino pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, s katerim je odločilo, da se sklep o izvršbi razveljavi ter da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku, ne spada med tiste, glede katerih bi bila revizija dovoljena. Če revizija po zakonu ni dovoljena, je ni mogoče dopustiti. Fri 08 May 2026 16:57:56 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489594&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489594 Dejansko stanje je ostalo nepopolno ugotovljeno. Zato ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali je prišlo do izpolnitve s subrogacijo po zakonu na podlagi 275. člena OZ in je posledično pravica tožeče stranke zahtevati povrnitev stroškov od tožene stranke dejansko prenehala (in morebiti prešla na naročnika). Če je stroške intervencije res plačal naročnik, jih tožena stranka tožnici ni dolžna povrniti. Navedeno pa ne velja, če ima tožeča stranka kot upravljalec letališča obveznost, da naročniku plačane stroške povrne. Fri 08 May 2026 16:57:54 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489593&database[SOVS]=SOVS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489593 Vprašanje pravilne vsebine pogodbe spada po ustaljeni sodni praksi v sfero (pravilne) ugotovitve dejanskega stanja, zato ne gre za pravno vprašanje. Glede drugega in tretjega predlaganega vprašanja pa prva toženka ni utemeljila okoliščin, ki bi kazale na splošno pomembnost zastavljenih pravnih vprašanj, saj se prva toženka osredotoča le na konkretno zadevo. Zgolj prepis besedila prvega odstavka 367.a člena ZPP oziroma njen povzetek je z vidika utemeljitve navedenega kriterija vsebinsko prazen. Prva toženka sicer navaja tudi dve odločbi Vrhovnega sodišča, vendar ne opravi nobene primerjave te prakse z obravnavano zadevo. Fri 08 May 2026 16:57:53 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489592&database[SOVS]=SOVS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489592 Predlagatelj, ki je predlog vložil sam, nima opravljenega pravniškega državnega izpita, zato za vložitev predloga nima postulacijske sposobnosti. Tega ne morejo spremeniti zatrjevane okoliščine o nezaključenem postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pravni sistem namreč omogoča naknadno sanacijo upravičeno zamujenega roka za opravo pravdnega dejanja. Revizijo je mogoče vložiti le zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje, s katerimi je postopek končan. Fri 08 May 2026 16:57:52 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489591&database[SOVS]=SOVS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489591 Revizija se dopusti glede vprašanj: Ali je materialnopravno pravilna odločitev, da za izpolnitev procesne predpostavke po 27. členu Zakona o državnem odvetništvu (ZDOdv) zadostuje obvestilo o vloženi tožbi, ki ga je po vložitvi tožbe podala tožeča stranka državnemu odvetništvu? Ali je materialnopravno pravilna odločitev, da je država po 26. členu Ustave RS na podlagi 148. člena Obligacijskega zakonika (OZ) odškodninsko odgovorna (tudi) za protipravno ravnanje nosilca javnega pooblastila, ki je kapitalska gospodarska družba? Fri 08 May 2026 16:57:50 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489590&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489590 Prosti preudarek ne pomeni, da lahko sodišče ugodi kakršnemukoli znesku, ki ga uveljavlja priča iz naslova izgubljenega zaslužka, ampak mora upoštevati konkretne navedbe priče o tem, koliko dejansko znaša njen izgubljeni čas zaradi prihoda na sodišče in kako naj se ta ovrednoti glede na poklic, ki ga priča opravlja. Fri 08 May 2026 16:57:44 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489589&database[SOVS]=SOVS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489589 Prenosa pristojnosti iz razloga smotrnosti ne more narekovati oddaljenost prebivališča pravdnih strank od sodišča in njuna stroškovna obremenitev. Prenos pristojnosti je namenjen predvsem lažjemu in cenejšemu delu oz. postopanju pristojnega sodišča (torej ekonomičnosti postopka) in ne večji ali manjši komoditeti strank. Fri 08 May 2026 16:57:43 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489588&database[UPRS]=UPRS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489588 Tožnik v prošnji za dodelitev BPP ni niti zatrjeval niti izkazal pritožbenih razlogov, prav tako ni navedel nobenih dejstev ali okoliščin, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh postopka. Zgolj pavšalno sklicevanje na vse pritožbene razloge, pri čemer tožnik opozarja na domnevno nespoštovanje predloženih in splošno znanih dokazov ter neupoštevanje dolgoletnega ekonomskega in psihičnega nasilja s strani sodišče, v zvezi s čimer ne predloži nobenega dokaza, ne zadostuje, da bi se prošnjo za dodelitev BPP štelo za utemeljeno. Fri 08 May 2026 16:57:41 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489587&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489587 Sodišče prve stopnje je na podlagi podatkov o obdavčljivih dohodkih fizičnih oseb pravilno ugotovilo višino povprečnega mesečnega dohodka. Tožnikove trditve o insolventnosti so pavšalne, niso izkazane in jih pritožbeno sodišče ne more preizkusiti. Glede stroškov prevoza na delo v višini 600 EUR tožnik v pritožbi sam navaja, da mu je delodajalec že povrnil navedeni znesek. V zvezi s stroški preživljanja mladoletne hčere pa tožnik priznava, da s plačili že več let zaostaja - preživnine torej ne plačuje, zato se njegov razpoložljivi dohodek ne zmanjšuje. Fri 08 May 2026 16:57:40 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489586&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489586 Tožba na razveljavitev sodne poravnave, ki je izredno pravno sredstvo, ne zadrži izvršitve sodne poravnave. Ker je bil (sicer res) začet postopek na podlagi tožbe za razveljavitev sodne poravnave ustavljen še preden je bila tožba vročena nasprotni stranki, ni bilo nobenega razloga za "visečnost sodne poravnave", o čemer govori pritožba. O visečnosti bi lahko govorili kvečjemu v primeru, če bi bila sodna poravnava pogojna, a ni bila. Sodna poravnava je zavezovala in vsaka stranka bi morala izpolniti, kar je bila v skladu z njo dolžna. Fri 08 May 2026 16:57:38 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489585&database[UPRS]=UPRS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489585 Predmet odločanja v upravnem sporu so lahko le tisti dokončni upravni akti, s katerimi je po vsebini odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Odločitev drugostopenjskega organa o zavrnitvi pritožbe, s katero se vsebinsko ne poseže v meritorno odločitev prvostopenjskega organa, ni takšen akt. O materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke je bilo odločeno kvečjemu z aktom prvostopenjskega upravnega organa, akt drugostopenjskega organa pa pomeni zgolj odločitev o (ne)utemeljenosti pravnega sredstva. Takšen akt pa po ustaljeni sodni praksi ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu. Fri 08 May 2026 16:57:36 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489584&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489584 Toženka je z zahtevo za izdajo dopolnilne sodbe želela doseči, da bi se prvostopenjsko sodišče v izreku opredelilo glede njenega pobotnega ugovora in ji s tem dalo možnost, da se zoper ta del - če bi bil zanjo neugoden - pritoži. Tovrstne pomanjkljivosti (tj. pomanjkanje enega izmed členov v veččlenskem izreku sodbe, s katero je odločeno (tudi) o procesnem pobotu) se lahko uveljavijo s pritožbo in ne s predlogom za izdajo dopolnilne sodbe. Fri 08 May 2026 16:57:35 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489583&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489583 Sodišče prve stopnje namreč ni preverilo, ali bi dediča, katerikoli od njiju ali celo oba, članstvo v AS želela in ali bi ga uveljavljala. Sodna praksa je že večkrat izrekla, da analogna (oz. subsidiarna) uporaba določb ZAgrS glede dedovanja nastopi šele v primeru, če nihče od dedičev ni član AS in za članstvo tudi noče zaprositi. Šele če članstva v AS nihče od dedičev ne bi želel ali mogel doseči, nastopi subsidiarna podlaga dedovanja, torej določbe ZAgrS. Fri 08 May 2026 16:57:33 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489582&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489582 Sodna praksa je povsem enotna, da gre pri ugotavljanju potreb posameznega otroka za oceno le-teh in ne matematični seštevek posameznih stroškov. Življenjsko logično je namreč, da se stroški, povezani z otrokom, od meseca do meseca razlikujejo in jih ni moč določiti docela natančno. Že iz tega razloga, torej nihanj mesečnih potreb otrok, pritožba, s katero predlagatelj skuša doseči zgolj pet odstotno spremembo pri porazdelitvi preživninskega deleža, ne more biti uspešna. Fri 08 May 2026 16:57:32 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489581&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489581 Pojem skupni prostori, opredeljen v 5. členu SZ-1, opredeljuje tudi dovoze, klančine in podobno, kamor sodi tudi nakladalna rampa v poslovni stavbi, katere namen je dovoz tovornega materiala (prim. četrti odstavek 23. člena ZVEtL-1). Tako je lahko namenjena le skupni rabi vseh etažnih lastnikov (prim. tretji odstavek 105. člena SPZ). Navedeno potrjuje pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da rampa ne more biti v samostojnem prometu, saj je akcesorna lastninski pravici etažnih lastnikov in tako njihova solastnina. Fri 08 May 2026 16:57:30 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489580&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489580 Meritorno odločanje o tožbenem zahtevku zoper podredno toženko je dopustno šele, ko tožnik s svojim zahtevkom propade in ta odločitev postane pravnomočna. Vendar pa mora sodišče, na katerega je tožnik vložil tožbo (v tej zadevi torej sodišče, ki je izdalo izpodbijani sklep), to, ali so podane zahtevane procesne predpostavke za obstoj eventualnega sosporništva (med katere spada tudi pristojnost), presoditi takoj, in ne šele, ko tožnik s svojim zahtevkom zoper primarno toženko pravnomočno propade. Tožba, ki med toženci vzpostavlja razmerje eventualnega sosporništva, je namreč lahko oblikovana na tak način le, če so izpolnjene vse predpostavke po drugem odstavku 192. člena ZPP. Ena od teh predpostavk je tudi, da mora biti za vsak uveljavljeni zahtevek stvarno in krajevno pristojno isto sodišče. Če vse posebne procesne predpostavke niso izpolnjene, konstrukcija eventualnega sosporništva ni dopustna. V takšnem primeru je treba s tožbo, ki se nanaša na eventualni zahtevek oz. s tožbo zoper eventualno toženega, ravnati kot z vlogo, ki je ni mogoče obravnavati, torej po 108. členu ZPP. Fri 08 May 2026 16:57:29 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489579&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489579 V dopisu, s katerim je bila stranka pozvana k dopolnitvi, ni bila opozorjena na to, da bo v primeru, če dokumentacije ne bo predložila, sodišče štelo, da ni izpolnila svojega trditvenega in dokaznega bremena in bo njen predlog zavrnjen. Tožnica bi na take posledice morala biti opozorjena, da bi lahko ustrezno prilagodila svoj odgovor. Fri 08 May 2026 16:57:27 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489578&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489578 Starševski dodatek se ne všteva v otrokove potrebe in ne zmanjšuje preživninske obveznosti staršev. Namenjen je kritju stroškov v prvem letu otrokovega življenja. Do njega pa je upravičen starš, ki ne prejema nadomestila plače. Določitev preživnine ne temelji na natančnem matematičnem izračunu, ampak predstavlja oceno potrebnih stroškov za otrokovo preživljanje. Mesečni izdatki niso ves čas enaki; od meseca do meseca se bolj ali manj razlikujejo, zato jih ni mogoče natančno določiti niti za preteklo, kaj šele za prihodnje obdobje. Vrednotenje otrokovih potreb pa mora temeljiti na realni oceni potrebnih izdatkov. Čeprav so materini dohodki nižji (njen kredit ni namenjen reševanju stanovanjskega problema, zato se ga pri določitvi višine preživnine ne upošteva), je glede na dejstvo, da je breme varstva in vzgoje pretežno na očetu, primerno, da starša nosita vsak (približno) polovico preživninskega bremena. Fri 08 May 2026 16:57:25 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489577&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489577 Zaključkom sodišča prve stopnje nasprotna udeleženka ne nasprotuje, meni pa, da nastaja položaj, ko se s hčerko še bolj oddaljujeta, zato predlaga izvedbo ukrepov, ki so vsaj glede predloga pritegnitve obeh akterjev porušenega odnosa v strokovno pomoč, smiselni. To ne vpliva na pravilnost z začasno odredbo izrečenega ukrepa, narekuje pa sodišču spremljanje njegovega izvajanja, tudi s pomočjo CSD. Če se med njegovim izvajanjem izkaže, da slabo vpliva na otrokove koristi in je zato otrok ogrožen, ga lahko po uradni dolžnosti ali na predlog spremeni (160. člen DZ). Fri 08 May 2026 16:57:24 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489576&database[UPRS]=UPRS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489576 Po 6. členu ZNB-B se dopolnitev vloženih predlogov zahteva v zadevah, o katerih do uveljavitve ZNB-B še ni bilo pravnomočno odločeno. Gre torej za določilo, ki ureja vprašanje, po katerih pravilih se nadaljujejo in končajo postopki s predlogi za opustitev cepljenja, ki so bili v teku ob uveljavitvi ZNB-B, in sicer se s tem določilom določa, da se ti postopki nadaljujejo po novih, spremenjenih procesnih pravilih. V tej zvezi absolutnega pravila, da bi se postopki morali končati po procesnih pravilih, po katerih so se začeli, ni. Fri 08 May 2026 16:57:22 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489575&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489575 Odločitev o sodni poravnavi je po svoji naravi končna odločitev, gre za izvršljiv dogovor pravdnih strank o sporni zadevi. Če sodna poravnava ne pomeni končne in celovite odločitve ter se postopek nato nadaljuje z reševanjem spornih vprašanj, odvetniku stroškov za sklenitev pogojnega dogovora, do katerega pa ni prišlo, ni mogoče priznati kot potrebnih za ta postopek. V pravni teoriji in ustaljeni sodni praksi je zavzeto stališče, da se lahko podrobnejša obrazložitev odločitve o pravdnih stroških opravi na stroškovniku, na katerega se v obrazložitvi sodbe ali sklepa sodišče sklicuje in na katerem označi, katere stroške in v kolikšni višini jih je priznalo. Stroški postopka alternativnega reševanja sporov niso potrebni stroški sodnega postopka, tudi če gre za mediacijo, ki jo na podlagi ZARSS zagotavlja sodišče. Fri 08 May 2026 16:57:21 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489574&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489574 V primeru navedbe vrednosti spornega predmeta je odprava formalnih pomanjkljivosti mogoča omejeno - le do določene faze postopka, in sicer končanega predhodnega preizkusa tožbe. Če sodišče opravo procesnega dejanja zamudi (t.j. poziv k dopolnitvi), mora tožbo vsebinsko obravnavati. Upoštevajoč načelo a maiori ad minus, to še toliko bolj velja v primeru, da je vrednost spornega predmeta sicer navedena, a ne diferencirana po posameznih zahtevkih. Če je sodišče prekludirano v preverjanju navedene vrednosti spornega predmeta in njene pravilnosti, mora enaka prekluzija veljati tudi za toženko; tudi toženka mora v tožbi navedeni vrednosti spornega predmeta jasno ugovarjati oz. zahtevati, da tožnik določi vrednost spornega predmeta za posamezne zahtevke, le do začetka obravnavanja glavne stvari. Položaj nediferencirane navedbe vrednosti spornega predmeta je enak položaju, ko ta sploh ni določena. Posledično se za vrednost storitve za odmero odvetniške nagrade upošteva najnižja vrednost po tarifni številki 18 OT. Fri 08 May 2026 16:57:20 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489573&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489573 Prvi odstavek 6.b člena ZST-1 ureja domnevo pravočasnosti plačila sodne takse preko ponudnika plačilnih storitev. Tako določa, da se pri plačilu sodne takse preko ponudnika plačilnih storitev šteje, da je taksa plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku tega roka (6.b člen ZST-1). Ta določba ne varuje zavezancev za plačilo sodne takse, ki so nalog za plačilo sodne takse ponudniku bančnih storitev dali po preteku 15-dnevnega roka, ampak varuje zgolj taksnega zavezanca, ki je ponudniku plačilnih storitev dal nalog za plačilo pravočasno, torej znotraj roka za plačilo. Fri 08 May 2026 16:57:18 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489572&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489572 Namen zakona je zaščita žrtev pred dejanji, ki pomenijo dejansko nasilje, ogrožanje ali hud poseg v dostojanstvo in varnost posameznika. Izrek oziroma izvršitev denarne kazni morata biti sorazmerna in utemeljena z dejanskim ogrožanjem. Teh standardov tudi po oceni sodišča druge stopnje ravnanje pritožnika, ki je za sina hčerki izročil darilo ter pismo z voščilom, ne dosega. Fri 08 May 2026 16:57:17 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489571&database[SOVS]=SOVS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489571 Predlog se zavrne. Fri 08 May 2026 16:57:16 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489570&database[SOVS]=SOVS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489570 Vložitev tožbe za razveljavitev arbitražne odločbe ni ovira za razglasitev izvršljivosti domače arbitražne odločbe. Nasprotni udeleženec (dolžnik) ima v takem primeru zagotovoljeno pravno varstvo v okviru izvršilnega postopka, v katerem lahko v skladu s 3. točko prvega odstavka 71. člena ZIZ predlaga odlog izvršbe, v primeru morebitne kasnejše razveljavitve arbitražne odločbe pa lahko uveljavlja opozicijski ugovor, da izvršilni naslov več ne obstaja (4. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ). K odgovoru na predlog priložena tožba (kot dokaz) ne more nadomeščati trditvene podlage odgovora na predlog v tem postopku. Nasprotni udeleženec zato ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da bi se moralo sodišče prve stopnje opredeliti tudi do navedb iz tožbe in da je bila tožba sestavni del njegovega odgovora v predmetnem postopku oziroma trditvene podlage, saj to iz odgovora niti ne izhaja. Fri 08 May 2026 16:57:15 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489569&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489569 V izhodišču odločanja o odmeri plačila za opravljeno delo mora biti pravilo, da sodni tolmač ne sme biti večkrat plačan za isto delo (za prevod istega besedila). Pri odmeri plačila mora biti zato ustrezno ovrednotena okoliščina, da se besedilo, ki je predmet prevoda, v več listinah (v pretežnem delu) ponavlja. V tem primeru je sodna tolmačka upravičena do sorazmerno nižjega plačila, pri čemer je višina plačila odvisna od ocene (temelječe na primerjavi besedil), v kolikšnem delu (deležu) je besedilo prevoda isto oziroma različno. Ustrezno pa je treba tudi upoštevati, da mora sodni tolmač skrbno ("od besede do besede") preveriti, v kolikšnem obsegu je besedilo, ki je predmet prevoda, identično že prevedenemu besedilu. Fri 08 May 2026 16:57:13 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489568&database[UPRS]=UPRS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489568 Komisija, ki jo določi organ, skladno z 21. členom ZOA po opravljenem razgovoru in izpolnitvi obrazca izdela mnenje o potrebnosti osebne asistence posameznika ter o številu potrebnih ur in vsebini osebne asistence. Vendar to ne pomeni, da Komisija tudi odloča o pravici posameznika do osebne asistence. Odločitev o pravici do osebne asistence je glede na tretji odstavek 20. člena ZOA naloga upravnega organa. Ni torej Komisija tista, ki bi na podlagi ocene vseh v postopku predloženih in izvedenih dokazov, sprejela to odločitev. Fri 08 May 2026 16:57:11 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489567&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489567 Izvedenka je ugotovila, da zaradi pomanjkanja materinih starševskih kapacitet in znakov zanemarjanja ter spolne zlorabe deklici že v osnovi nista razvili varne navezanosti in povezanosti z materjo ter zato nista v stiski zaradi manjšega obsega stikov. Nasprotno, manjši obseg stikov je koristen za njuno okrevanje in celostni razvoj, še vedno pa ohranja formalno, minimalno povezanost z materjo ter deluje v smeri postopnega in varnega predelovanja travme v zvezi z njo. Fri 08 May 2026 16:57:10 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489566&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489566 Glede na določbo prvega odstavka 30. člena ZPP okrajno sodišče za zvišan tožbeni zahtevek ni pristojno. Zato je v takem primeru treba postopati po določbi tretjega odstavka 185. člena ZPP, ki določa, da če sodišče za spremenjeno tožbo ni stvarno pristojno, pošlje zadevo, potem ko je toženec privolil v spremembo (oziroma, ko je sodišče spremembo dovolilo ali ocenilo, da gre za privilegirano spremembo tožbe), pristojnemu sodišču. V takem primeru ni mogoče uporabiti določbe 19. člena ZPP, ki se tiče vprašanja ustalitve pristojnosti z v tožbi postavljenim zahtevkom, saj je bila tožba med postopkom spremenjena, tožbeni zahtevek je bil zvišan. Fri 08 May 2026 16:57:09 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489565&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489565 V sodni praksi je enotno sprejeto stališče, da razloga za prekinitev ne predstavlja niti dejstvo, da je proti pravnomočni odločbi, ki je rešila predhodno vprašanje, vloženo izredno pravno sredstvo. O ničnosti upravne odločbe lahko odloči le upravni organ po pravilih ZUP o izreku ničnosti upravnih odločb. Do morebitnega izreka ničnosti upravne odločbe je sodišče na s tako odločbo vzpostavljeno lastninsko pravico v korist upravičencev vezano in je ne more obiti. Fri 08 May 2026 16:57:08 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489564&database[UPRS]=UPRS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489564 Kljub temu, da se davčni organ v izpodbijani odločbi izrecno sklicuje na Pravilnik, iz obrazložitve ne izhaja, ali je bila vrednost stavb ugotovljena na podlagi navedenih meril oziroma ali je način ugotovitve vrednosti stavb skladen z merili Pravilnika. Iz obrazložitve ne izhaja, katera merila je pri določitvi vrednosti nepremičnin upošteval davčni organ - kljub temu da (sam) navaja, da je vrednost stavbe odvisna od koristne površine, kvalitete gradnje, starosti in drugih elementov, davčni organ navedenih meril ne aplicira na tožnikove stavbe. Fri 08 May 2026 16:57:06 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489563&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489563 Pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje v 38. točki obrazložitve, da sta dekleti v domačem okolju ogroženi in da iz njunega obnašanja, kot je opisano v 38. točki obrazložitve, po mnenju sodne izvedenke sledi, da je posledica spolne zlorabe deklet, ki se kaže z neprimernim spolnim vedenjem in uporabo besednih zvez, pretiranim zanimanjem za spolne organe in spolne odnose ter zapeljivim načinom vedenja. Fri 08 May 2026 16:57:05 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489562&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489562 Sklenjena pogodba zavezuje taka, kot je, dokler ni izpodbita. Dokazno breme je na tistem, ki trdi, da v resnici ni bilo dogovorjeno to, kar je v pogodbi zapisano. Fri 08 May 2026 16:57:04 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489561&database[UPRS]=UPRS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489561 Davčni organ je v obravnavani zadevi izplačila po posojilni pogodbi in pogodbi o odstopu terjatev prekvalificiral v prikrito izplačilo dobička po 7. točki 74. člena ZDDPO-2, pri čemer pa ni natančno navedel, kateri dejanski stan je v konkretnem primeru izpolnjen, kar utemeljeno ugovarja tožnik in kar je toženka opredelila šele v odgovoru na tožbo, ki pa ni sestavni del obrazložitve upravnega akta. Iz ugotovljenega dejanskega stanja, navedenega v obrazložitvi predmetnih odločb davčnih organov, ne izhaja izpolnjenost vseh zakonskih znakov za opredelitev obravnavanih izplačil kot prikritega izplačila po 7. točki 74. člena ZDDPO. Iz obrazložitve izpodbijane pogodbe ne izhaja ugotovitev tržnega neravnovesja v obravnavanem posojilu in navedba okoliščin, iz katerih izhaja, da vesten in pošten poslovodja enako premoženjsko korist kot jo je zagotovil družbeniku, ne bi zagotovil tudi tretji osebi. Fri 08 May 2026 16:57:02 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489560&database[UPRS]=UPRS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489560 Ker je predmet konkretnega upravnega spora zakonitost odmere davka na promet nepremičnin (torej občasnega stroška stečajnega postopka), ki je bil tožniku odmerjen v zvezi s prodajo njegovih nepremičnin v stečajnem postopku, je tožnikova procesna sposobnost v tem upravnem sporu omejena, tožnikov zakoniti zastopnik pa je stečajni upravitelj. Tožnikovo pooblastilo odvetniški družbi za zastopanje torej ni veljavno, saj bi lahko odvetniško družbo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu pooblastil le stečajni upravitelj. Fri 08 May 2026 16:57:01 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489559&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489559 Z izdelavo skice in elaborata je izvedenec zamujal 8 dni. Pritožbeno sodišče je zato za 8 % znižalo nagrado izvedencu, ki mu je bila sicer priznana za izdelavo skice in elaborata. Fri 08 May 2026 16:57:00 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489558&database[UPRS]=UPRS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489558 V času izdaje izpodbijanega sklepa so bili izpolnjeni pogoji za začetek izvršbe, saj je plačilni nalog postal izvršljiv 4. 8. 2021, tožnik pa do dneva izdaje sklepa o izvršbi svojih obveznosti ni poravnal (da bi svoje obveznosti poravnal tožnik ne zatrjuje niti v tožbi). Sklep o izvršbi ima tudi vse obvezne sestavine po ZDavP-2. Slabe finančne in socialne razmere pa tudi ne morejo vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Fri 08 May 2026 16:56:59 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489557&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489557 Večinska sodna praksa zastopa stališče, da se o stroških izdaje začasne odredbe, ki je bila predlagana in izdana med pravdo, odloča ob upoštevanju končnega uspeha v pravdi. Ne gre za samostojen postopek. Stroški postopka v zvezi z (med pravdo) izdano začasno odredbo, so potemtakem del pravdnih stroškov, o katerih se odloči ob koncu pravdnega postopka, praviloma glede na končni uspeh v pravdi po 154. členu ZPP. Fri 08 May 2026 16:56:57 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489556&database[UPRS]=UPRS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489556 Ker ugotovitvena odločba ZPIZ o obstoju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne more biti podlaga za odmero socialnih prispevkov za druga obvezna zavarovanja po določbah ZZVZZ oziroma drugih področnih zakonih (ZSVDP-1), je izpodbijana odločba v delu, ki se nanaša na prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter starševsko varstvo s pripadajočimi obrestmi, nezakonita. Fri 08 May 2026 16:56:56 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489555&database[UPRS]=UPRS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489555 Tožba zaradi molka drugostopenjskega organa je utemeljena. Za odločitev sodišča niti ni pomembno, ali je vloga za izdajo soglasja (o kateri odloča prvostopenjski organ) popolna ali ne. Glede na obseg sodne presoje je pomembno zgolj to, da je bila pritožba zaradi molka prvostopenjskega organa vložena, da o pritožbi, za katero toženka ne trdi, da bi bila pomanjkljiva, ni bilo odločeno in da toženka ni navedla nobenega razloga, zakaj v več letih o njej ni odločila. Fri 08 May 2026 16:56:55 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489554&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489554 Obveznost odgovorne osebe temelji na pravilih o nepogodbeni odškodninski obveznosti, medtem ko obveznost zavarovalnice temelji na zavarovalni pogodbi. Gre torej za dve različni pravni razmerji, ki temeljita na različnih pravnih podlagah. Okoliščina, da oba postopka izvirata iz istega historičnega dogodka, zato sama po sebi še ne pomeni, da je odločitev v enem postopku predhodno vprašanje za odločitev v drugem. Prav tako na odločitev ne vpliva dejstvo, da je bila v pravdi zoper zavarovalnico izdana sodba o temelju zahtevka. Ta učinkuje le med strankama tistega postopka in ne veže sodišča v tej pravdi. Fri 08 May 2026 16:56:54 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489553&database[SOVS]=SOVS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489553 V izvršilni zadevi je bil na drugi stopnji izdan sklep, s katerim je bilo pravnomočno odločeno, da se sklep o izvršbi razveljavi in da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku, ki v prvem odstavku 10. člena ZIZ ni naveden med sklepi, zoper katere je revizija dovoljena. Fri 08 May 2026 16:56:52 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489552&database[SOVS]=SOVS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489552 Okoliščin, ki jih tožnik navaja kot razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ni mogoče uvrstiti med druge tehtne razloge za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Svoj predlog namreč utemeljuje z nestrinjanjem z načinom vodenja postopka in z očitkom, da razpravljajoča sodnica postopka ne vodi nepristransko. Fri 08 May 2026 16:56:51 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489551&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489551 Če je vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka (tak je po opisanem tudi obravnavani primer), se na podlagi desetega odstavka 112. člena ZPP lahko šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika. V primeru, ko vlogo za stranko vlaga odvetnik, torej ta lahko šteje za pravočasno le, če je njeno vložitev pri nepristojnem sodišču mogoče šteti za očitno pomoto. Fri 08 May 2026 16:56:50 +0100 http://www.sodnapraksa.si?q=id:2015081111489550&database[IESP]=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111489550 Razpoložljivo dokazno gradivo je sodišču prve stopnje omogočalo odločitev o tožbenem zahtevku. Okoliščine primera niso terjale izvedbe dokaza z izvedencem (prim. 243. člen ZPP). Sodišče prve stopnje bi lahko sámo, brez izvedenca, na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja napolnilo pravni standard dolžne skrbnosti.