Izjava za javnost
datum: 09.10.2009
vir: Vrhovno sodišče
V preteklem tednu je bilo v enem izmed tiskanih medijev kar nekaj prispevkov na temo sodniških plač, tokrat v zvezi z tožbami, ki so jih vložili sodniki zaradi premalo izplačanih plač in njihovo „okuženostjo“ pri odločanju. V zvezi s tem Vrhovno sodišče pojasnjuje pravni okvir reševanja teh zadev:
Višje delovno in socialno sodišče (VDSS) je kot specializirano sodišče edino pristojno za odločanje o pritožbah v delovnih in socialnih zadevah. V skladu s temeljno človekovo pravico do sodnega varstva, ki jo 23. člen Ustave Republike Slovenije in 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah zagotavljata vsakomur, torej tudi sodnikom, VDSS mora odločiti o pritožbah v teh zadevah. Država je namreč hkrati z odvzemom pravice do samopomoči prevzela obveznost, da bo zagotovila sodno varstvo kot način reševanja sporov. Sodišče je tako v moderni državnopravni organizirani skupnosti vselej končni nosilec pravnega varstva. To pa ne pomeni, da bo sodnik odločal o svoji stvari, kjer je stranka postopka. Videz nepristranskosti sodnikov VDSS v teh zadevah, če ne bo mogoče sestaviti senata, v katerem ne bo tožnikov, ne bo zagotovljen v takšni meri, kot bi bil sicer, vendar je treba dati v takšni situaciji iz razlogov pravne varnosti prednost pravici do sodnega varstva.
Stranka v takem primeru tudi ne more zahtevati izločitve (sicer pravno sredstvo stranke za zagotovitev nepristranskega sojenja) vseh sodnikov edino pristojnega sodišča v državi. Takšen predlog bi bil nedovoljen, saj bi zanikal sodišče kot institucijo.
Če bodo odločitve VDSS izpodbijane z izrednim pravnim sredstvom, bo o tem odločal senat vrhovnih sodnikov, ki niso vložili tožbe.
VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE

