Zgodbe mediatorjev o zgodbah ljudi

Predstavnika dveh največjih sodišč v državi, na prvi in pritožbeni stopnji, predsednik ljubljanskega višjega sodišča Anton Panjan in podpredsednica tamkajšnjega okrožnega sodišča mag. Sonja Ilovar Gradišar ugotavljata, da so stranke s takšnim delovanjem sodišč zadovoljne, česar pa pogosto ne obešajo na veliki zvon. To dokazuje tudi stanje na območju celotne države, ko so se stranke s pomočjo mediacije od njene uveljavitve dalje dogovorile v več kot 14 tisoč zadevah. Poleg izražene podpore, je Panjan poudaril tudi pomen postopka za stranke in sodišče na pritožbeni stopnji, Ilovar Gradišarjeva pa je povedala, da je bilo na prvi stopnji z dogovorom doslej rešenih 7.153 zadev. »Mediacija je najbolj razširjena v družinskih, sledijo gospodarski in civilni spori. Skupna uspešnost presega 50 odstotkov, kar je primerljivo s podatki iz tujine,« statistiko zaokrožuje vodja službe za alternativno reševanje sporov ljubljanskega okrožnega sodišča Barbara Levstik Šega. Da so mediacije za državo več kot ekonomsko upravičene, poudarja Mojca Lobnik iz Ministrstva za pravosodje in opozarja na pomembno dejstvo, da je država uspela pridobiti evropska sredstva za promocijo in izvajanje mediacije.

Pobudo za vzpodbujanje ljudi, da poskusijo v postopku, kjer zaupno, prostovoljno, ekonomično in učinkovito iščejo dogovor s pomočjo nevtralne tretje osebe prevzemajo mediatorji, ki so ob tej priložnosti predstavili nekoliko zakrite resnične spore. »Mati in hčerki so po smrti očeta kljub hudemu sporu dosegle dogovor o obsegu zapuščine in nato razdružile vse premoženje. Predvsem pa so iz položaja, ko niso več govorile med seboj in so bile deležne posmeha, dosegle vzpostavitev odnosov, mati pa si je zagotovila varno starost,« dednopravni spor v pritožbi, ko bi zaradi oporekanja dedinj glede obsega zapuščine in dednih deležev prišlo do več pravdnih postopkov in razdruževanja solastnine, opisuje mag. Gordana Ristin. »Ne gre samo za dogovor glede zaupanja otrok v vzgojo in varstvo, stike in preživnino ter razdelitev skupnega premoženja. Onadva sta namreč tista, ki najbolj poznata svoje otroke, njihove potrebe in zato lahko samo onadva najdeta najboljše načine delovanja preoblikovane družine,« na na videz brezupen spor v družini odgovarja dr. Tanja Pia Metelko. Primer stečajne mediacije, ki je novost uvedena z novelo stečajnega zakona iz leta 2013 je predstavil Andrej Razdrih. »Zamislite si, da kupite od podjetja stanovanjsko hišo, pol kupnine plačate v denarju, drugo polovico kupnine (v skladu s pogodbo) tako, da podjetju izročite svoje dvosobno stanovanje. Potem gre podjetje v stečaj, v kupnino noče všteti vašega dvosobnega stanovanja in vas toži. Vmeša se še specifična stranka in kolobacija je popolna,« opisuje spor, kjer na koncu ni bilo poraženca.