Regionalni delovni sestanki vrha sodstva in ministra za pravosodje

 

 

V Celju so se na delovnem sestanku s predsedniki okrajnih, okrožnega in višjega sodišča v Celju srečali začasna predsednica Vrhovnega sodišča Alenka Jelenc Puklavec, predsednik Sodnega sveta Branko Masleša in minister za pravosodje Aleš Zalar. Srečanje je bilo namenjeno skupni analizi opravljenega dela, aktualnih vprašanj in potreb, ter načrtovanju in implementaciji nadaljnjih ukrepov.

V 2009 so imela sodišča v delu kar 1,45 milijona zadev, v reševanje pa so prejela več kot 925.000 novih zadev. To predstavlja največji pripad v zgodovini Slovenije. Sodišča so istočasno rešila več kot 939.000 zadev (13% več kot 2008), število nerešenih zadev pa je najmanjše po letu 1996. Čeprav sodišča na pripad zadev nimajo vpliva, kljub temu izkazujejo trende sistematičnega reševanja novih zadev, zmanjševanja nerešenih primerov in skrajševanja časa za njihovo reševanje.

Sodni zaostanki, ki so nastali po neuspešni reformi sodišč v letih 1994 in 1995, so v preteklosti zaradi stotisočev nereševanih zadev v tistih letih predstavljali največje breme slovenskih sodišč, s čimer je bila pravica do sojenja v razumnem roku sistemsko ogrožena. Breme njihove odprave se je preneslo na pleča reševanja kasnejših generacij sodnikov, rezultati njihovega dela in optimizacij postopkov v zadnjem desetletju pa so pokazali rezultate.

Višje sodišče v Celju je imelo tako konec 2008 še 334 zadev sodnega zaostanka (višje sodišče v Mariboru 62), konec 2009 pa le še 19 (Maribor 24).

Uspešno delo sodišč se odraža predvsem v skrajševanju povprečnega časa za rešitev zadeve. Ta je s 14,1 meseca v letu 1998 padel na 6,1 meseca v 2009, kar je najmanj po letu 1993. Medtem, ko je bilo leta 1998 povprečno trajanje pomembnejše zadeve 21,8 meseca, je povprečen čas v 2009 znašal le še 9 mesecev, kar je enako kot leta 1990.

Sogovorniki so se strinjali, da državljanov oziroma strank v postopkih statistika ne zanima, kolikor se v njej ne vidijo. Sodišča bodo zato v prihodnje posvetila še dodatno pozornost zadevam, ki štrlijo iz povprečja, na ravn isodnega sistema pa hitremu ukrepanju in medsebojni podpori, če na posameznem sodišču nastopijo kadrovske ali druge ovire za normalno delovanje. Predsedniki okrajnih sodišč so predvsem zagotovili, da bodo z ustrezno organizacijo dela zagotovili hitro reševanje izvršilnih zadev. Za hitrejšo obravnavo nekaterih postopkov se bo na določenih sodiščih v okviru okrožij uvedlo koncentracijo, v večini postopkov pa bo uvedena mediacija.

Popoldne bo v štajerski metropoli potekal sestanek tudi s predsedniki sodišč z območja višjega sodišča v Mariboru.